Ženske v Sloveniji predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih in prav tako kot moški večinoma delajo polni delovni čas, pa vendar niso enako obravnavane in cenjene.
Kljub povprečno višji izobrazbi ženske težje najdejo zaposlitev, se redkeje samozaposlujejo, zasedajo nižja delovna mesta in imajo pogosto manjše karierne možnosti kot moški. Polega tega so glede na stopnjo strokovne usposobljenosti v primerjavi z moškimi veliko slabše plačane. Večji pa je tudi delež žensk, ki so zaposlene samo za določen čas. Še vedno namreč obstaja tako imenovana segregacija, ki je osnovana na predsodkih družbe in stereotipih ter se kaže predvsem v delitvi poklicev na tipično moške (npr. vojak) ali tipično ženske (npr. tajnica). Razlike med ženskami in moškimi obstajajo tudi pri odsotnosti z dela, kjer so moški v povprečju več odsotni zaradi različnih poškodb na delu in izven dela, ženske pa zaradi nege otrok ali drugih družinskih članov in zaradi porodniškega dopusta.
Šikaniranje, zaničevanje in spolno nasilje
Zaposlene ženske so velikokrat žrtve šikaniranja, poniževanja in zaničevanja, grdega ravnanja in tudi kaznivih dejanj, denimo spolnega nasilja in kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Za veliko takšnih primerov nikoli ne izvemo, saj se ženske to še vedno bojijo glasno povedati in storilca prijaviti policiji, bojijo se posledic kazenskega pregona storilca, družbene stigme in podobnega.
Oblike diskriminacije
Neposredna diskriminacija obstaja, če se nekoga v istih ali podobnih okoliščinah zapostavlja (postavlja v neenakopraven položaj) zaradi spola – na primer v postopku zaposlovanja ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Posredna diskriminacija obstaja, če navidezno nevtralne določbe, kriteriji in praksa učinkujejo tako, da postavljajo osebe določenega spola v slabši položaj. Viktimizacija pomeni postavljanje posameznika v neenakopraven položaj, če se je ta na primer pritožil zaradi diskriminacije na osnovi spola, ki da obstaja na določenem delovnem mestu. Spolno nadlegovanje pomeni kršenje posameznikove integritete in ustvarjanje sovražnega, poniževalnega in žaljivega vzdušja v delovnem okolju.
Kakovostno delovno okolje
Kakovostno delovno okolje, ki zagotavlja varnost žensk in moških na delovnem mestu, ter odsotnost spolnega in drugega nadlegovanja povečujeta možnosti za napredovanje, osebni razvoj in avtonomijo. Prispevata tudi k boljšemu počutju in boljši družbeni klimi v podjetjih ter pripomoreta k večji produktivnosti. Za zagotavljanje takšnega delovnega okolja je potrebno predvsem informiranje in ozaveščanje zaposlenih ter delodajalcev (in delodajalk).
Zakonodaja
Naša zakonodaja (na primer zakon o delovnih razmerjih, zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter zakon o enakih možnostih žensk in moških) je z vidika enake obravnave žensk in moških zgleden primer vključitve načela enakosti spolov v področno zakonodajo – le še izvrševati jo je treba začeti!
