V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A (okoli 40 odstotkov) in 0 (okoli 38 odstotkov), sledita pa jima krvni skupini B (okoli 15 odstotkov) in AB (okoli 7 odstotkov). V različne krvne skupine nas sicer razvrščajo tako imenovani antigeni, ki so na rdečih krvnih celicah (antigeni so snovi, ki lahko v organizmu povzročijo imunski odziv, saj se nanje specifično vežejo protitelesa ali določeni receptorji na limfocitih).

Drugi sistem razvrščanja krvnih skupin predstavlja Rh-faktor (Rhesus faktor). Pri tem gre za prisotnost oziroma odsotnost enega samega tako imenovanega D-antigena. Rh-pozitivne osebe so tiste osebe, ki ta antigen posedujejo in imajo tako krvno skupino Rh+, osebe, ki omenjenega antigena nimajo, pa imajo krvno skupino Rh- in so zato Rh-negativne.  Na svetu je veliko več ljudi Rh-pozitivnih; v Sloveniji je takšnih okoli 85 odstotkov, medtem ko je Rh-negativnih 15 odstotkov ljudi.

Težave zaradi Rh-faktorja lahko nastanejo med nosečnostjo v primeru, ko je otrok Rh-pozitiven, mati pa Rh-negativna. V tem primeru obrambni sistem Rh-negativne matere namreč "prepozna" Rh-pozitivne eritrocite otroka kot tujek, torej materinemu telesu tuje tkivo, in zato sproži tvorbo protiteles, uperjenih proti Rh-pozitivnemu plodu.