In če so v Pariz pred "davnimi časi" potovali trgovci, študentje in romarji, zadnja desetletja
najbolj množično prihajajo turisti. Samo muzej Louvre z Mona Lizo na čelu si vsako leto ogleda več
kot osem milijonov ljudi (Louvre je najbolj obiskan muzej na svetu), katedralo Notre Dame dvanajst
milijonov in baziliko Sacré-Cœur osem milijonov radovednežev. Na Eifflov stolp se je od leta 1889,
ko so ga odprli, povzpelo že več kot dvesto milijonov ljudi, zadnja leta jih vsako leto na Pariz z
njega strmi približno šest milijonov. Tu je še Disneyland, "Pompidou", Picassov muzej ... ter
pariški mostovi, nabrežja, avenije, trgovine ... Denar je iz Pariza že v 19. stoletju naredil
prestolnico, kamor je prihajala svetovna smetana.
Parodija za turiste
A denar (in želja po še več denarja) Pariz spreminja še naprej - nekdanja zbirališča
umetnikov in intelektualcev so postala turistične znamenitosti, nekoč najbolj priljubljena
zabavišča so se "preobrazila" v nekakšno parodijo francoske kulture, kamor hodijo le še turisti,
noga Parižana pa tja nikoli ne bo stopila. Najboljši primer sprememb na slabše je pariško peto (in
šesto) okrožje. Tamkajšnja Latinska četrt ni več, kar je bila. Včasih je v njej mrgolelo knjigarn
in majhnih kavarnic "z zgodbo", ki jih zadnja leta izpodrivajo lokali, ki so del velikih gostinskih
verig (tudi Italijani in Kitajci so že zdavnaj ugotovili, kaj se splača), dragi butiki in trgovine,
v katere vstopamo v vseh malo večjih mestih. In knjigarnice, ki še vztrajajo, bodo najbrž odšle
kmalu, saj so najemnine v Latinski četrti astronomske. Parižani pa le nemočno gledajo, se jezijo,
napovedujejo selitev iz mesta in se še bolj strogo izogibajo tistim delom mesta, kjer je turistov
največ.
Prostora za nostalgijo ni!
Prostora za sentimentalnost in nostalgijo tudi drugje ni. V Milanu je kultni Fioruccijev
butik v najožjem mestnem središču zamenjala trgovina H & M, podobne težave (ki so pravzaprav
največje težave predvsem oziroma samo za domačine) imajo v Barceloni, Pragi, Berlinu ... povsod tam
torej, kamor prihaja največ turistov. Jih bo še več, če bodo lahko jedli in nakupovali v istih
lokalih in trgovinah kot doma? Na srečo se vsaj obrežij Sene in mostov čez reko, muzejev in
arhitekture ne da kopirati in, da bi hodili po Parizu, bo vedno treba v Pariz.
Kam izginja očarljivost Pariza?
Dogaja se Parizu, Barceloni, Pragi in drugim mestom, ki so jih že zdavnaj "zasedli" turisti - požira jih komercializacija. A zdi se, da v Parizu še hitreje kot drugje.