Kam izginja očarljivost Pariza?

In če so v Pariz pred "davnimi časi" potovali trgovci, študentje in romarji, zadnja desetletja najbolj množično prihajajo turisti. Samo muzej Louvre z Mona Lizo na čelu si vsako leto ogleda več kot osem milijonov ljudi (Louvre je najbolj obiskan muzej na svetu), katedralo Notre Dame dvanajst milijonov in baziliko Sacré-Cœur osem milijonov radovednežev. Na Eifflov stolp se je od leta 1889, ko so ga odprli, povzpelo že več kot dvesto milijonov ljudi, zadnja leta jih vsako leto na Pariz z njega strmi približno šest milijonov. Tu je še Disneyland, "Pompidou", Picassov muzej ... ter pariški mostovi, nabrežja, avenije, trgovine ... Denar je iz Pariza že v 19. stoletju naredil prestolnico, kamor je prihajala svetovna smetana.

Parodija za turiste
A denar (in želja po še več denarja) Pariz spreminja še naprej - nekdanja zbirališča umetnikov in intelektualcev so postala turistične znamenitosti, nekoč najbolj priljubljena zabavišča so se "preobrazila" v nekakšno parodijo francoske kulture, kamor hodijo le še turisti, noga Parižana pa tja nikoli ne bo stopila. Najboljši primer sprememb na slabše je pariško peto (in šesto) okrožje. Tamkajšnja Latinska četrt ni več, kar je bila. Včasih je v njej mrgolelo knjigarn in majhnih kavarnic "z zgodbo", ki jih zadnja leta izpodrivajo lokali, ki so del velikih gostinskih verig (tudi Italijani in Kitajci so že zdavnaj ugotovili, kaj se splača), dragi butiki in trgovine, v katere vstopamo v vseh malo večjih mestih. In knjigarnice, ki še vztrajajo, bodo najbrž odšle kmalu, saj so najemnine v Latinski četrti astronomske. Parižani pa le nemočno gledajo, se jezijo, napovedujejo selitev iz mesta in se še bolj strogo izogibajo tistim delom mesta, kjer je turistov največ.

Prostora za nostalgijo ni!
Prostora za sentimentalnost in nostalgijo tudi drugje ni. V Milanu je kultni Fioruccijev butik v najožjem mestnem središču zamenjala trgovina H & M, podobne težave (ki so pravzaprav največje težave predvsem oziroma samo za domačine) imajo v Barceloni, Pragi, Berlinu ... povsod tam torej, kamor prihaja največ turistov. Jih bo še več, če bodo lahko jedli in nakupovali v istih lokalih in trgovinah kot doma? Na srečo se vsaj obrežij Sene in mostov čez reko, muzejev in arhitekture ne da kopirati in, da bi hodili po Parizu, bo vedno treba v Pariz.