Iz številnih britanskih pohištvenih salonov poročajo, da številni kupci (kolikor si jih to lahko privošči, seveda) pazljivo izbirajo stare, a znamenite kose pohištva, ki jim cena čez nekaj let ne bo prav nič padla. Slabšo prodajo pa – paradoksalno – beležijo trgovci, ki prodajajo poceni pohištvo. Simon Alderson iz londonskega pohištvenega salona TwentyTwentyOne je razložil, da kupci, ki verjamejo, da bo denar tako dobro naložen, kupujejo vintage in masivne komade pohištva. "Izbirajo klasike dvajsetega stoletja in potencialne uspešnice prihodnosti ter prepoznavajo koristi naravnih materialov in kakovostne izdelave." Kot primer je navedel mizo za osem ljudi, ki jo je leta 1962 izdelal danski oblikovalec Hans Wegner. Miza stane približno 3300 evrov, a se v zadnjih šestih mesecih vse bolj prodaja. Enako velja za enega od Wegnerjevih stolov, za katerega je treba odšteti dobrih petsto evrov.

Išče se brezčasen dizajn
Tudi Polly Dickens iz londonskega Conran Shop se strinja z Aldersonom: "Kupci iščejo brezčasen dizajn, najboljšo kakovost in trajne materiale. Zapravljanje za kakovostno pohištvo je zanje dobra naložba, saj v prihodnjih letih kosi ne bodo izgubili na vrednosti." No, le redki pa si lahko privoščijo pohištvo, vredno milijone. Ferbuarja so na dražbi v Parizu Dragons Chair, usnjeni naslanjač Eileen Gray, ki je bil prej last modnega guruja Yvesa Saint Laurenta, prodali za malo manj kot 22 milijonov evrov. Še eno potrdilo, da je luksuz imun na recesijo!