Občasno se pojavljajo kar pri četrtini ljudi med 30. in 50. letom in povzročajo veliko odsotnost z dela. 

Vzrokov za bolečine je veliko
Vzroki za bolečine v križu so različni: slaba drža, neroden gib, prevelika telesna teža, prirojene deformacije, posledica padca, dvigovanje težjih predmetov, prisilni položaj pri delu, prometna nesreča, zdrs medvretenčne ploščice, degenerativne spremembe križa ... Bolečina v križu je zares nadležna – bolečina povzroči krč mišice, krč slabšo prekrvavitev, s čimer se zmanjša oskrba s kisikom, takšno stanje pa spet povzroči bolečino. Stanje lahko pri določenih vzrokih poslabša že samo kašljanje. Bolečina lahko nastopi nenadoma, lahko pa se razvija več tednov. Lahko se kaže kot ostra bolečina v omejenem delu križa, kot okorelost hrbta in bolečina pri sklanjanju, lahko se širi v zadnjico in po zadnji strani stegen do stopal, bolečino lahko spremlja tudi občutek mravljinčenja in manjša občutljivost za dotik.

Težave običajno minejo same
Redkejši razlog je lahko tudi bolezen notranjih organov, kot so sečila, rodila in prebavila, patološki procesi v steni trebušne votline … V takšnih primerih je bolečina prenesena, zato se izrazi v predelu križa. Za uspešno terapijo in zdravljenje je zato treba upoštevati tudi omenjene dejavnike. Bolečino je treba tudi natančno opredeliti – kaj jo poslabša, kaj lajša težave, kako se širi, je topa, skeleča, krčevita … kako in kdaj se je pojavila, ali jo spremljajo pojavi, kot so mravljinci, v kolikšni meri ovira bolnika. Bolnik mora vedeti, zakaj nekaterih stvari ne sme početi, da ne bi stanja še poslabšal.  

Pri 85 odstotkih bolnikov natančnega vzroka bolečine v križu ne ugotovijo, saj so hrbtenične strukture med seboj zapleteno povezane. K sreči bolečine v križu razen pri kroničnih bolnikih najpogosteje minejo same od sebe v dveh do treh tednih.

Veliko lahko naredimo sami
Vsak lahko sam veliko naredi za to, da se bolečine ne ponavljajo. Pogosto so namreč posledica slabih navad in nepravilnega odnosa do našega zdravstvenega stanja. Predvsem je treba paziti na pravilno telesno držo, previden je treba biti pri vzdigovanju bremen, koristi zmerna športna dejavnost, zelo priporočljivo je pravilno in redno razgibavanje. Pri kronični bolečini je treba učvrstiti mišice trupa, predvsem trebušne, ki so pomembne za pravilno držo. Bolečine v križu lahko poslabšajo nepravilni položaji telesa, uporaba nizkih in mehkih sedežev ter ležišč, dolgotrajno sedenje, vožnja in ležanje, dolgotrajni enaki položaji pri delu.

Kdaj k zdravniku?

Če bolečina ne mine in postaja močnejša, morate zdravnika obiskati v štirih do šestih tednih, takoj pa morate pomoč poiskati, če bolečine spremljajo težave z odvajanjem vode in blata, omrtvelost v presredku in spolovilu, zbadanje, omrtvelost ali slabost v obeh nogah, težave pri premikanju nog. Omenjeni znaki namreč nakazujejo na možno prizadetost živčevja in hrbtenjače.

Obkladki, masaže, kratek počitek
Če nas že boli, tegobe lajšamo s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta (obkladki, prhanje). Boleč predel večkrat na dan masiramo z ledom (pet do deset minut), dokler koža rahko ne pordi. Toplota lahko prav tako omili bolečine, ker zmanja napetost mišic in poveča prekrvavljenost prizadetega predela. V akutni fazi je treba razbremeniti hrbtenico z ležečim počitkom na čvrsti vzmetnici. Položaj mora biti takšen, da je bolečina najmanjša. Običajno je to rahlo upognjen položaj s podloženo glavo in koleni. Ne mirujemo dlje kot dan ali dva, vzdrževanje telesne aktivnosti je pomembno, saj zaradi mirovanja postanemo okorni.

Če bolečina ne mine, se lahko zatečemo k analgetikom, ki jih dobite v lekarni brez recepta, v težjih primerih pa obiščemo zdravnika. Sicer pa lahko za svoje zdravje največ naredimo sami.