Pred predorom Golovec in v njem se je v letu pred postavitvijo radarja (2005) na primer zgodilo 53 prometnih nesreč z dvema mrtvima in 13 ranjenimi. V letu 2006 je bilo nesreč le še 23, mrtvih in hudo poškodovanih pa ni bilo. Število kršitev se je s 7.504 znižalo na 5.004.

Radarji po Sloveniji:

Štajerski avtocestni krak: – počivališe Lukovica – počivališe Lopata – pred viaduktom Slatina – počivališe Polsk Gorenjski avtocestni krak: – pred galerijo Moste – viadukt T. Bistrica (dva) Dolenjski avtocestni krak: – viadukt Reber – pred mostom čez Krko Primorski avtocestni krak: – viadukt Ravbarkomanda – vrhniški klanec – pokriti vkop Vipavski križ – postajališče Šempas

Kmalu še četrti
Na slovenskih avtocestah je 13 ohišij, v katerih se za zdaj izmenjujejo trije radarji, v prihodnjem letu pa se jim bo pridružil še četrti, ki bo skrbel za to, da bomo vozniki še bolj spoštovali zakonsko dovoljene hitrosti. Po zakonu o varnosti v cestnem prometu je največja dovoljena hitrost na slovenskih avtocestah 130 kilometrov na uro, na cestah, rezerviranih za motorna vozila (hitrih cestah) pa 100 kilometrov na uro.

Stacionarni radarji pa imajo tudi svojo slabo stran. Vozniki namreč ob tem, ko opazijo radar, navadno močno zavirajo, ne da bi prej pogledali v ogledalo, kar lahko pripelje do hudih prometnih nesreč. Zato bi bila ob postavljanju stacionarnih radarjev smiselna tudi postavitev predhodnega opozorila nanj, kar bi seveda še vedno vplivalo na zmanjšanje hitrosti. Je pa res, da bi bil državni proračun zato morda nekoliko revnejši.

Vsekakor naj se zakonsko dovoljenih hitrosti ne bi držali zgolj zaradi radarjev in visokih denarnih kazni, ampak zaradi varnosti v prometu – tako svoje kot drugih udeležencev, ki cestnoprometna pravila in hitrostne omejitve upoštevajo.