Na posameznih avtocestnih odsekih so se zaradi stacionarnih radarjev znižale povprečne hitrosti, manj je prometnih nesreč in kršitev.
Pred predorom Golovec in v njem se je v letu pred postavitvijo radarja (2005) na primer zgodilo 53
prometnih nesreč z dvema mrtvima in 13 ranjenimi. V letu 2006 je bilo nesreč le še 23, mrtvih in
hudo poškodovanih pa ni bilo. Število kršitev se je s 7.504 znižalo na 5.004.
Radarji po Sloveniji: |
|
Štajerski avtocestni krak:
|
Na slovenskih avtocestah je 13 ohišij, v katerih se za zdaj izmenjujejo trije radarji, v prihodnjem letu pa se jim bo pridružil še četrti, ki bo skrbel za to, da bomo vozniki še bolj spoštovali zakonsko dovoljene hitrosti. Po zakonu o varnosti v cestnem prometu je največja dovoljena hitrost na slovenskih avtocestah 130 kilometrov na uro, na cestah, rezerviranih za motorna vozila (hitrih cestah) pa 100 kilometrov na uro.
Stacionarni radarji pa imajo tudi svojo slabo stran. Vozniki namreč ob tem, ko opazijo radar, navadno močno zavirajo, ne da bi prej pogledali v ogledalo, kar lahko pripelje do hudih prometnih nesreč. Zato bi bila ob postavljanju stacionarnih radarjev smiselna tudi postavitev predhodnega opozorila nanj, kar bi seveda še vedno vplivalo na zmanjšanje hitrosti. Je pa res, da bi bil državni proračun zato morda nekoliko revnejši.
Vsekakor naj se zakonsko dovoljenih hitrosti ne bi držali zgolj zaradi radarjev in visokih denarnih kazni, ampak zaradi varnosti v prometu – tako svoje kot drugih udeležencev, ki cestnoprometna pravila in hitrostne omejitve upoštevajo.
