Stiska s prostorom, majhno in dolgo zemljišče ter izogibanje davkom je le nekaj razlogov, zakaj so zrasle nekatere najožje hiše na svetu. Veliko se jih stiska med dvema večjima (predvsem pa širšima) hišama – tja so jih potisnili, ker je bilo pač na voljo še nekaj (oziroma zelo malo) prostora. Življenje v njih zahteva posebne spretnosti in predvsem zelo dobro izrabo prostora. A te vitke zgradbe, vsaka s svojo zgodbo, so tudi primeri edinstvene arhitekture, lepote, uporabe novih materialov in še česa.

Tudi v spomin na najstarejšo obrt
V kotu enega od varšavskih trgov v starem delu mesta se na naslovu Kanonia 20/22 skriva hiška, ki so jo varčni Poljaki zgradili v 17. stoletju, ko je bila višina davka sorazmerna s širino fasade in številom oken, obrnjenih na ulico. Hišica je le malo širša kot vrata in ima samo dve okni – supervarčna gradnja, predvsem kar se tiče davkov. Spite House v Alexandrii v Virginii je John Hollensbury, lastnik sosednjih hiš, leta 1830 zgradil, ker ni hotel, da med dvema njegovima hišama vozijo konjske vprege. V Amsterdamu na naslovu Singel 166 tiči rdeča malčica, ki naj bi bila najožja hiša v mestu ozkih hiš, v Antwerpnu v Belgiji pa je zrasla štirinadstropna "suhica" City Lights. Njena steklena fasada ne zakriva ničesar, voajerski dizajn pa je poklon prostituciji, ki je bila nekoč pomembna dejavnost mestne četrti.

Preberite še:

Pravljične hiše, kot jih še niste videli! Hiše, ki se bodo vsak čas zrušile? Najmanjšega imajo Nemci!

Ozke lepotice pa včasih zgradijo tudi tam, kjer je prostora preveč – tak primer je hišica z imenom When Space Isn’t an Issue, mojstrovina z okroglim tlorisom v redko poseljeni Montani. V fotogaleriji poglejte vse omenjene in še druge hiše, ki dajejo besedni zvezi udobno življenje nov pomen.