Stiska s prostorom, majhno in dolgo zemljišče ter izogibanje davkom je le nekaj razlogov, zakaj so
zrasle nekatere najožje hiše na svetu. Veliko se jih stiska med dvema večjima (predvsem pa širšima)
hišama – tja so jih potisnili, ker je bilo pač na voljo še nekaj (oziroma zelo malo) prostora.
Življenje v njih zahteva posebne spretnosti in predvsem zelo dobro izrabo prostora. A te vitke
zgradbe, vsaka s svojo zgodbo, so tudi primeri edinstvene arhitekture, lepote, uporabe novih
materialov in še česa.
Tudi v spomin na najstarejšo obrt
V kotu enega od varšavskih trgov v starem delu mesta se na naslovu Kanonia 20/22 skriva
hiška, ki so jo varčni Poljaki zgradili v 17. stoletju, ko je bila višina davka sorazmerna s širino
fasade in številom oken, obrnjenih na ulico. Hišica je le malo širša kot vrata in ima samo dve okni
– supervarčna gradnja, predvsem kar se tiče davkov. Spite House v Alexandrii v Virginii je John
Hollensbury, lastnik sosednjih hiš, leta 1830 zgradil, ker ni hotel, da med dvema njegovima hišama
vozijo konjske vprege. V Amsterdamu na naslovu Singel 166 tiči rdeča malčica, ki naj bi bila
najožja hiša v mestu ozkih hiš, v Antwerpnu v Belgiji pa je zrasla štirinadstropna "suhica" City
Lights. Njena steklena fasada ne zakriva ničesar, voajerski dizajn pa je poklon prostituciji, ki je
bila nekoč pomembna dejavnost mestne četrti.
Preberite še:
|
