"Podcenjujejmo svojo sposobnost, da preživimo razhod in pozdravimo strto srce," pravi Eli Finkel, profesor psihologije na Northwestern University v Illinoisu, ki je skupaj s kolegom Paulom Eastwickom raziskoval, kako se obnašamo, ko nam nekdo noče več greti postelje in nam zlomi srce. Finkel in Eastwick sta pod drobnogled vzela mlade pare – izbrala sta predvsem tiste, ki so priznali, da so bili goreče zaljubljeni. Zanimalo ju je, ali so se njihova predvidevanja, kako obupen bo čas po razhodu, ujemala s trpljenjem, ki so ga doživljali, ko je zveza v resnici razpadla. Finkel je pojasnil: "Veliko ljudi misli, da bodo neznansko trpeli, če jih bo zapustil partner. Temu pripisujejo preveliko vlogo."

Raziskava je trajala devet mesecev, vanjo pa so bili vključeni študenti, ki so bili v zvezi najmanj dva meseca. Na vprašanja psihologov so morali odgovarjati vsaka dva tedna. Finkel in Eastwick sta bila "sotrpina" 26 ljudi, 10 študentk in 16 študentov, ki so se v prvih šestih mesecih raziskave razšli s svojimi ljubljenimi. Psihologa sta ugotovila, da so bila njihova predvidevanja o tem, kako se bodo počutili po razhodu, večinoma pretirana in preveč dramatična. Povedala sta, da sicer še vedno drži, da razpad razmerja težje prenesejo tisti, ki so bolj zaljubljeni. A drži tudi nekaj drugega. Vsem nesrečnikom, ki so tudi po koncu zveze še vedno zaljubljeni v (takrat že nekdanjega) partnerja, polagata na (zlomljeno) srce: "Niti slučajno ni tako hudo, kot ste mislili, da bo. Preživeli boste!"