Malta je državica v Sredozemskem morju, ki jo sestavljajo trije otoki, največji z istim imenom in manjša Gozo ter Comino. Večina otokov je skalnatih, zato je Maltin zaščitni znak kamen. Apnenčaste planote so porasle z borno sušnoljubno vegetacijo. Temperature se poleti gibljejo okoli 40 stopinj Celzija, zato si prebivalci prav tako kot sosednji Italijani privoščijo daljše sieste.

Uradni jezik republike je malteški, vendar večina govori angleško. Malta premore 401.000 prebivalcev, v glavnem mestu La Valeta pa jih živi 30.000, kar je veliko glede na to, da je mesto prežeto s trdnjavami, utrdbami, cerkvami in upravnimi stavbami.

Za obiskovalce je privlačna s svojo živahno tisočletno zgodovino, še bolj vznemirljivo pa jo delajo nepojasnjene skrivnosti. Nihče ne ve, kdo so bili graditelji velikih templjev, ki so bili zgrajeni pred 4.500 leti na strmi južni obali. In kdo je zapustil gigantske sledi vozov na zahodu v bližini skalnih udorov? Enigma ostaja.

Zaradi svoje strateške lege (100 km pod Sicilijo in 200 metrov nad Afriko) je bila Malta zanimiva tudi za ostale države. Bila je pomorsko vojaško oporišče Francozov in Britancev. Leta 1798 so po prihodu Napoleona Malto branile angleške flote. Francozi so otoku pobrali ogromno zakladov, vendar pa so se ladje na poti do Francije potopile. Po zaslugi spretnih domačinov se je veliko cerkvenega bogastva tudi ohranilo. Maltežani so jih namreč takrat prebarvali s posebno sivo barvo, da napadalci niso opazili, da gre za zlato. Od sredine 19. stoletja do leta 1964 so bili otoki kolonija Velike Britanije. Med 2. svetovno vojno so otoke močno prizadeli bombni napadi, ki so uničili na tisoče hiš. Malta je neodvisnost znotraj Britanske skupnosti narodov (Commonwealth of Nations) dosegla 21. septembra 1964 in se čez deset let razglasila za republiko.

Do danes je ostal tudi slavni malteški viteški red. Vitezi so na otok prišli na prošnjo Vatikana, da bi širiti krščanstvo proti osmanskemu cesarstvu.

Prijazni Maltežani so arabskega videza, delujejo in mislijo pa po angleško, ki jih sicer še vedno celostno prevzema. V razvoj dežele in turizma namreč vlagajo predvsem Angleži. Na otoku ni vode, zato morajo vso uvoziti. Poleg turistične panoge je na višku tudi ladjedelništvo, poleg tega pa so začeli vlagati v posebno mesto, v katerem razvijajo novo računalniško tehnologijo.