Mojster apokaliptičnih filmov Dan neodvisnosti, Dan po jutrišnjem in Godzila je novo uničenje človeštva našel v starodavnem majevskem koledarju, ki človeštvu sporoča, da nas konec čaka 21. decembra 2012.
Za bližajočo katastrofo nekateri vedo, večina pa ne. In med njimi je tudi glavni junak Jackson (John Cusack), ki mu oči odpre radijski voditelj, morda tudi prerok Charlie (Woody Harrelson), ki je svoje napovedi o usodnem dnevu po radiu sporočal vsem, ki so ga bili pripravljeni poslušati. Ko napoči zadnji dan, Jackson dojame, da je Charlie govoril resnico, zato skuša rešiti sebe in svojo družino pred nizom nepopisnih katastrof, ki vse kraje na Zemlji spreminjajo v peklensko pogubo.
Rešil vas bo Noe, a le če imate denar
S temno prihodnostjo Zemlje so seznanjeni najvišji nivoji svetovnih vlad, ki so pravočasno skovali načrt, kdo bo preživel in koga lahko pustijo za seboj. Srečneži so kakopak nesramno bogati Zemljani, ki si z vstopnico, vredno milijardo evrov, lahko kupijo mesto na moderni Noetovi "barki".
Režiser v novi filmski zgodbi, ki pripoveduje o koncu sveta, ne skopari s posebni učinki, s katerimi nam želi kar se da dobro predstaviti, kaj naj bi nas čakalo. Z velikanskimi potresnimi razpokami, eksplozijami, požari in cunamiji ponazori vse vidike katastrofe. Vse le zato, da čez tri leta ne bomo trdili, da nismo bili opozorjeni.
Emmerichu je konec sveta uspelo prikazati tako dobro, da gledalec ob gledanju filma ne more mimo vprašanja: to nas čaka? Hkrati pa straši dejstvo, da v tokratni različici konca sveta ni rešitve. V preteklih apokaliptičnih filmih smo doživeli srečen konec, glavni junaki so naposled le rešili Zemljo, v akcijski srhljivki 2012 pa ni Willa Smitha (Dan neodvisnosti), Denisa Quaida (Dan po jutrišnjem), Brucea Willisa (Armageddon) ali Hilary Swank (Jedro), da bi nas rešili.
Vsega pa le ni konec
A tako kot v Bibliji, ko Bog ustavi vesoljni potop in prizanese preživelim, tudi Emmerich človeštvu podari novo priložnost in novo upanje. Vsi grehi, ki smo jih ustvarili na Zemlji, so odplavljeni in lahko začnemo znova. Seveda kje drugje kot pa na Rtu dobrega upanja.