Namesto do enih ponoči je zaščitni znak Pariza, ki stoji na Marsovih poljanah na levi strani Sene, razsvetljen samo do polnoči, je bil ukaz, ki ga je dal župan Delanoe, ki so ga zmotili visoki računi za elektriko. Ob polnoči 330 žarometov in 20.000 malih lučk, ki osvetljujejo železni stolp, ugasne, prižgane pa ostanejo samo opozorilne luči. Delanoe je poudaril, da gre tudi za simbolično potezo "v časih, ko nikoli ne vemo, kdaj nas čaka pomanjkanje elektrike". Zaradi za Pariz neobičajno nizkih temperatur so prve dni januarja v francoski prestolnici porabili veliko več električne energije kot sicer. "Treba je biti vzor," je povedal župan Pariza, mesta luči. Na Eifflovem stolpu so bile spremembe že septembra. Do takrat se je 20.000 žarnic, ki "na polno" razsvetlijo stolp, zvečer vsako polno uro prižgalo za deset minut, septembra pa so ta čas skrajšali na pet minut. In Eifflov stolp, ki je bil v prvih dneh leta zaradi snega – v Parizu je snega sicer zapadlo samo nekaj centimetrov – zaprt, ni edina žrtev varčevanja. Samo do desetih zvečer (prej do polnoči) so po novem med drugim osvetljeni mostovi čez Seno, katedrala Notre-Dame in še nekatere druge pariške znamenitosti.

Preberite še:

Eifflov stolp bo drugačen Železni junak, ki je ušel rušenju Slovenka, ki ji je uspelo v Parizu

Stoji že 120 let!
Stolp, za katerega je načrt naredil Gustave Eiffel, letos praznuje že 120. rojstni dan. Graditi so ga začeli leta 1887, francoska zastava je na vrhu 324 metrov visokega stolpa zaplapolala 31. marca 1889, uradno pa je bil odprt 6. maja, ko se je v Parizu začela svetovna razstava, s katero so počastili stoletnico francoske revolucije.