Namesto do enih ponoči je zaščitni znak Pariza, ki stoji na Marsovih poljanah na levi strani Sene,
razsvetljen samo do polnoči, je bil ukaz, ki ga je dal župan Delanoe, ki so ga zmotili visoki
računi za elektriko. Ob polnoči 330 žarometov in 20.000 malih lučk, ki osvetljujejo železni stolp,
ugasne, prižgane pa ostanejo samo opozorilne luči. Delanoe je poudaril, da gre tudi za simbolično
potezo
"v časih, ko nikoli ne vemo, kdaj nas čaka pomanjkanje elektrike". Zaradi za Pariz
neobičajno nizkih temperatur so prve dni januarja v francoski prestolnici porabili veliko več
električne energije kot sicer.
"Treba je biti vzor," je povedal župan Pariza, mesta luči. Na Eifflovem stolpu so bile
spremembe že septembra. Do takrat se je 20.000 žarnic, ki "na polno" razsvetlijo stolp, zvečer
vsako polno uro prižgalo za deset minut, septembra pa so ta čas skrajšali na pet minut. In Eifflov
stolp, ki je bil v prvih dneh leta zaradi snega – v Parizu je snega sicer zapadlo samo nekaj
centimetrov – zaprt, ni edina žrtev varčevanja. Samo do desetih zvečer (prej do polnoči) so po
novem med drugim osvetljeni mostovi čez Seno, katedrala Notre-Dame in še nekatere druge pariške
znamenitosti.
Preberite še:
|
Stolp, za katerega je načrt naredil Gustave Eiffel, letos praznuje že 120. rojstni dan. Graditi so ga začeli leta 1887, francoska zastava je na vrhu 324 metrov visokega stolpa zaplapolala 31. marca 1889, uradno pa je bil odprt 6. maja, ko se je v Parizu začela svetovna razstava, s katero so počastili stoletnico francoske revolucije.
