To sta Aleš Šteger za knjigo Berlin (Študentska založba) in (posthumno) Igor Zabel za knjigo Eseji o moderni in sodobni umetnosti (Založba/*cf.). V obeh nagrajenih delih po oceni žirije, ki ji je predsedoval Edvard Kovač, v njej pa so bili še Manca Košir, Ignacija Fridl Jarc in Petra Vidali, ni mogoče spregledati izrazitih esejističnih prvin, ki jih avtorja premišljeno povezujeta z drugimi metodološkimi modeli in žanri. Posamična nagrada je letos 1100 evrov. Razglasitve sta se udeležila tudi Zabelova vdova in sin.

Zabel je o likovni umetnosti spregovarjal z zavidljivo erudicijo in hkrati s svojo besedo, za katero bralec vsak trenutek začuti njegovo osebno držo in angažma, prostor podob odpiral širši javnosti ter vprašanjem o pomenu, sporočilnosti in tudi mejah sodobne umetnosti, so zapisali v utemeljitvi nagrade. 

Šteger po sodbi žirije zablesti s poetično naravo svojih potopisnih impresij ter prostor besede širi vse do meja njihove podobe, ko doživetja avtorskega jaza na poti in popotovanja skozi urbana središča sodobnega sveta nadgrajuje s pretanjeno izbranim fotografskim materialom.
 
Med nominiranci so bili še Mile Korun s knjigo Biti z igro, Vinko Ošlak z delom Obe kraljestvi in Urban Vovk z eseji Kruh zgodnjih let. Podelitev Rožančeve nagrade bo v soboto, 22. septembra, ob 15. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. 

Nagrada, ki nosi ime po pisatelju Marjanu Rožancu (1930–1990), enem od najvidnejših slovenskih esejistov, je bila prvič podeljena leta 1993.