To sta Aleš Šteger za knjigo Berlin (Študentska založba) in (posthumno) Igor Zabel za knjigo Eseji o moderni in sodobni umetnosti (Založba/*cf.). V obeh nagrajenih delih po oceni žirije, ki ji je predsedoval Edvard Kovač, v njej pa so bili še Manca Košir, Ignacija Fridl Jarc in Petra Vidali, ni mogoče spregledati izrazitih esejističnih prvin, ki jih avtorja premišljeno povezujeta z drugimi metodološkimi modeli in žanri. Posamična nagrada je letos 1100 evrov. Razglasitve sta se udeležila tudi Zabelova vdova in sin.
Zabel je o likovni umetnosti spregovarjal z zavidljivo erudicijo in hkrati s svojo besedo, za katero bralec vsak trenutek začuti njegovo osebno držo in angažma, prostor podob odpiral širši javnosti ter vprašanjem o pomenu, sporočilnosti in tudi mejah sodobne umetnosti, so zapisali v utemeljitvi nagrade.
Šteger po sodbi žirije zablesti s poetično naravo svojih potopisnih impresij ter prostor besede
širi vse do meja njihove podobe, ko doživetja avtorskega jaza na poti in popotovanja skozi urbana
središča sodobnega sveta nadgrajuje s pretanjeno izbranim fotografskim materialom.
Med nominiranci so bili še
Mile Korun s knjigo Biti z igro,
Vinko Ošlak z delom Obe kraljestvi in
Urban Vovk z eseji Kruh zgodnjih let. Podelitev Rožančeve nagrade bo v soboto, 22.
septembra, ob 15. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici.
Nagrada, ki nosi ime po pisatelju
Marjanu Rožancu (1930–1990), enem od najvidnejših slovenskih esejistov, je bila
prvič podeljena leta 1993.
