Sankt Peterburg. Najprej je bilo vse skupaj videti kot šala. Ko se je Peter Veliki na začetku 18. stoletja odločil, da močvirje ob Baltiku in ob reki Nevi spremeni v mesto, so se mu mnogi posmehovali. A leta 1712 je Sankt Peterburg postal nova prestolnica Rusije in to s kratko prekinitvijo ostal do leta 1918. Drugo največje rusko mesto, ki se je nekaj časa imenovalo tudi Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je za Moskvo, Londonom in Parizom četrto največje evropsko mesto. In čeprav je kriminala "po rusko" veliko, je skoraj petmilijonski Sankt Peterburg magnet za turiste, ki pridejo zaradi Ermitaža (ki s svojo ogromno umetniško zbirko gostuje tudi v velikanskem Zimskem dvorcu, nekdanji rezidenci ruskih carjev) in drugih muzejev, operno-baletnega gledališča Mariinskij, zgodovine ter baročne in neoklasične arhitekture – v mestu, zagledanem v zahod, so se veliko igrali italijanski arhitekti. V romantičnem Sankt Peterburgu, ki ima zaradi številnih kanalov vzdevek "vzhodne Benetke", so pozimi dnevi kratki, a maj prinese dokončno slovo od pomladi in konec junija se zgodijo Bele noči, ko mesto utripa v ritmu glasbe, plesa, gledališča in druge kulture, sobo v hotelu pa je treba rezervirati veliko prej. Kljub stari zagledanosti v zahod je Sankt Peterburg še vedno predvsem Rusija, zato se prizori, ki opozarjajo na rusko iznajdljivost, rojeno v desetletjih komunizma, vrstijo eden za drugim. Podobno kot Moskva Sankt Peterburg ni poceni, a romantika v mestu palač diha veliko globlje kot v ruski prestolnici.

Sankt Peterburg se je rodil kot kaprica ruskega carja Petra Velikega. Danes je drugo največje rusko mesto. © iStockphoto

Mehika. México es mágico. Mehika je čarobna, pravijo Mehičani, in prav imajo. Mehika pa je tudi popotniku prijazna dežela. Prestolnico Ciudad de México, kjer nebo ni tako sivo, kot svarijo turistični vodiči, je Lonely Planet uvrstil na spisek top deset mest leta 2009. Deželo oblivata Tihi in Atlantski ocean, zato osamljenih plaž še ni zmanjkalo, kolonialna mesta in arheološki ostanki pa so posejani skoraj povsod. Mehika je tako velika, da jo lahko raziskujete po enem od mnogih scenarijev. Če tja odletite za teden ali dva, vam kaj drugega niti ne preostane. Možnosti? Toplo Karibsko morje in zapuščina Majev na Jukatanu, kolonialna mesta, ki obkrožajo prestolnico, valovi in ribiška mesteca ob Tihem oceanu, puščavski in skoraj nezemeljski polotok Baja California in sivi kiti, ki prihajajo kotit v tople obalne vode, ter ostanki zapuščine Aztekov in drugih predkolumbovskih ljudstev je le košček mehiške ponudbe. Mehika je dežela, ki jo lahko načrtujete za katerikoli del leta, zares vroče pa je le na Jukatanu in poleti v severnem delu države. Potovanje je preprosto, spite lahko za pet (ali petsto) evrov, španščina vam bo stekla sama od sebe, hrana pa ... Quesadille, tacosi, enchilade in burritosi so naprodaj za drobiž, s tržnice pa ne odidite brez avokada, papaje, ananasa in sveže stisnjenega pomarančnega soka. Preden ga boste popili, bodo v glavnem mestu, kjer živi več kot dvajset milijonov ljudi, mimo vas pristopicali koder z ovratnico za nekaj sto evrov in mlada mama s štirimi otroki, ki vas bo prosila za peso ali dva. Tudi Mehika ni vedno čarobna. A vseeno se ne boste hoteli vrniti domov. Pomanjšana alternativa: Gvatemala.

Grški otoki. Antična Grčija je zibala veliko stvari, od demokracije do olimpijskih iger. Deželo posvečene preteklosti, ki je bila do vstopa v Evropsko unijo malce staromodna (malce pa je še danes), pa so bogovi že dolgo prej osrečili s približno 1400 otoki, med katerimi je poseljen le približno vsak sedmi. Ker je otokov toliko, ima Grčija deseto najdaljšo obalo na svetu. Njeni otoki pozimi zadremajo, poletje je na najbolj zloglasnih otokih pripekajoče, glasno in pod vplivom alkohola, zato tisti, ki se na otoke vračajo leto za letom, polagajo na srce, da pridite spomladi ali jeseni. Če hočete otoke videti malo bolj zelene, poletite ali odplujte v pomladnih mesecih in prehiteli boste sušo in množice. A ker vsak otok ni za vsakogar, svojega izberite pametno – eni slovijo po nočnem življenju, drugi po popolnih plažah, tretji po zgodovini, četrti po naravnih znamenitostih, peti po vetrovih za jadralce, nekateri imajo vsega po malem ... Prav vsi pa imajo neukrotljivo prisrčne in gostoljubne domačine, vsaj nekaj plaž, na katere boste mislili še mesece kasneje in kjer lahko prespite pod zvezdami, dišeče taverne in sonce. Če hočete pristnejšo "dozo grškega otoka" in če imate čas, potujte med otoki in izbirajte manj znana imena. Trajekte boste na koncu prezirali, a v Grčijo boste spet prišli. Bližja, a ne nujno cenejša alternativa: hrvaški otoki. Poglejte fotogalerijo .

Članek, katerega prvi del preberite tukaj , je bil objavljen v reviji ZAME, brezplačni prilogi časnika Žurnal24, ki je izšla v petek, 6. marca.