Prvi trije so bili Toskana, Havaji in Islandija, a ker potrebujete več idej za medene tedne ali potovanje kar tako, prihajajo še trije.
Sankt Peterburg.
Najprej je bilo vse skupaj videti kot šala. Ko se je Peter Veliki
na začetku 18. stoletja odločil, da močvirje ob Baltiku in ob reki Nevi spremeni v mesto, so se mu
mnogi posmehovali. A leta 1712 je Sankt Peterburg postal nova prestolnica Rusije in to s kratko
prekinitvijo ostal do leta 1918. Drugo največje rusko mesto, ki se je nekaj časa imenovalo tudi
Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je za Moskvo, Londonom in Parizom četrto največje
evropsko mesto. In čeprav je kriminala "po rusko" veliko, je skoraj petmilijonski Sankt Peterburg
magnet za turiste, ki pridejo zaradi Ermitaža (ki s svojo ogromno umetniško zbirko gostuje tudi v
velikanskem Zimskem dvorcu, nekdanji rezidenci ruskih carjev) in drugih muzejev, operno-baletnega
gledališča Mariinskij, zgodovine ter baročne in neoklasične arhitekture – v mestu, zagledanem
v zahod, so se veliko igrali italijanski arhitekti. V romantičnem Sankt Peterburgu, ki ima zaradi
številnih kanalov vzdevek "vzhodne Benetke", so pozimi dnevi kratki, a maj prinese dokončno slovo
od pomladi in konec junija se zgodijo Bele noči, ko mesto utripa v ritmu glasbe, plesa, gledališča
in druge kulture, sobo v hotelu pa je treba rezervirati veliko prej. Kljub stari zagledanosti v
zahod je Sankt Peterburg še vedno predvsem Rusija, zato se prizori, ki opozarjajo na rusko
iznajdljivost, rojeno v desetletjih komunizma, vrstijo eden za drugim. Podobno kot Moskva Sankt
Peterburg ni poceni, a romantika v mestu palač diha veliko globlje kot v ruski prestolnici.
|
|
Sankt Peterburg se je rodil kot kaprica ruskega carja Petra Velikega. Danes
je drugo največje rusko mesto. © iStockphoto
|
| |
Mehika.
México es mágico. Mehika je čarobna, pravijo Mehičani, in prav imajo.
Mehika pa je tudi popotniku prijazna dežela. Prestolnico Ciudad de México, kjer nebo ni tako sivo,
kot svarijo turistični vodiči, je Lonely Planet uvrstil na spisek top deset mest leta 2009. Deželo
oblivata Tihi in Atlantski ocean, zato osamljenih plaž še ni zmanjkalo, kolonialna mesta in
arheološki ostanki pa so posejani skoraj povsod. Mehika je tako velika, da jo lahko raziskujete po
enem od mnogih scenarijev. Če tja odletite za teden ali dva, vam kaj drugega niti ne preostane.
Možnosti? Toplo Karibsko morje in zapuščina Majev na Jukatanu, kolonialna mesta, ki obkrožajo
prestolnico, valovi in ribiška mesteca ob Tihem oceanu, puščavski in skoraj nezemeljski polotok
Baja California in sivi kiti, ki prihajajo kotit v tople obalne vode, ter ostanki zapuščine Aztekov
in drugih predkolumbovskih ljudstev je le košček mehiške ponudbe. Mehika je dežela, ki jo lahko
načrtujete za katerikoli del leta, zares vroče pa je le na Jukatanu in poleti v severnem delu
države. Potovanje je preprosto, spite lahko za pet (ali petsto) evrov, španščina vam bo stekla sama
od sebe, hrana pa ... Quesadille, tacosi, enchilade in burritosi so naprodaj za drobiž, s tržnice
pa ne odidite brez avokada, papaje, ananasa in sveže stisnjenega pomarančnega soka. Preden ga boste
popili, bodo v glavnem mestu, kjer živi več kot dvajset milijonov ljudi, mimo vas pristopicali
koder z ovratnico za nekaj sto evrov in mlada mama s štirimi otroki, ki vas bo prosila za peso ali
dva. Tudi Mehika ni vedno čarobna. A vseeno se ne boste hoteli vrniti domov. Pomanjšana
alternativa: Gvatemala.
Grški otoki.
Antična Grčija je zibala veliko stvari, od demokracije do olimpijskih
iger. Deželo posvečene preteklosti, ki je bila do vstopa v Evropsko unijo malce staromodna (malce
pa je še danes), pa so bogovi že dolgo prej osrečili s približno 1400 otoki, med katerimi je
poseljen le približno vsak sedmi. Ker je otokov toliko, ima Grčija deseto najdaljšo obalo na svetu.
Njeni otoki pozimi zadremajo, poletje je na najbolj zloglasnih otokih pripekajoče, glasno in pod
vplivom alkohola, zato tisti, ki se na otoke vračajo leto za letom, polagajo na srce, da pridite
spomladi ali jeseni. Če hočete otoke videti malo bolj zelene, poletite ali odplujte v pomladnih
mesecih in prehiteli boste sušo in množice. A ker vsak otok ni za vsakogar, svojega izberite
pametno – eni slovijo po nočnem življenju, drugi po popolnih plažah, tretji po zgodovini, četrti po
naravnih znamenitostih, peti po vetrovih za jadralce, nekateri imajo vsega po malem ... Prav vsi pa
imajo neukrotljivo prisrčne in gostoljubne domačine, vsaj nekaj plaž, na katere boste mislili še
mesece kasneje in kjer lahko prespite pod zvezdami, dišeče taverne in sonce. Če hočete pristnejšo
"dozo grškega otoka" in če imate čas, potujte med otoki in izbirajte manj znana imena. Trajekte
boste na koncu prezirali, a v Grčijo boste spet prišli. Bližja, a ne nujno cenejša alternativa:
hrvaški otoki. Poglejte
fotogalerijo
.
Članek, katerega prvi del preberite
tukaj
, je bil objavljen v reviji
ZAME,
brezplačni prilogi časnika Žurnal24, ki je izšla v
petek, 6. marca.