V kuharici, ki jo krasijo duhovit uvod in študija dr. Damjana J. Ovsca o slovenskem meščanstvu, so zbrani recepti jedi, ki so se v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja znašle na krožnikih višjega in srednjega sloja meščanstva.

Janez Kuhar se je pri pripravi knjige oprl na različne vire. Med raziskovanjem je naletel tudi na recepte, napisane v gotici. Meščansko kuhinjo je opisal kot svojstveno, prefinjeno in preudarno. "Meščanstvo je v kuhi razvilo svojo filozofijo," je dodal. Posebno vlogo so imele gostilne, ki jih je bilo leta 1940 v Ljubljani 495 in ki so bile prostor druženja.

Ovsec je povedal, da je slovensko meščanstvo leta 1940 doseglo svoj vrhunec. Meščanstvo v pozitivnem smislu "predstavlja določeno formo, že zdavnaj potrjene vrednote, etiketo in vodilo do načina življenja, izraženo v formuli 'kaj se spodobi in kaj ne'".