"Stopnja dovoljene splavnosti v Sloveniji upada ves čas od leta 1982, ko je dosegla najvišjo vrednost in je znašala 41,3 dovoljenega splava na tisoč žensk v rodni dobi (15–19 let). Trend upadanja se nadaljuje tudi v zadnjih letih in v letu 2009 je znašala stopnja dovoljene splavnosti 9,6 dovoljenega splava na tisoč žensk v rodni dobi, kar je manj kot četrtina najvišje vrednosti," sta povedali Barbara Mihevc Ponikvar, dr.med., in Andreja Rudolf, socialna delavka z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).
Vsak deseti z dovoljenjem komisije
Kot pojasnjujejo, ima na podlagi zakona v Sloveniji ženska pravico do umetne prekinitve nosečnosti na njeno zahtevo, če nosečnost ne traja več kot 10 tednov, kasneje pa le z dovoljenjem Komisije za umetno prekinitev nosečnosti. "Več kot 90 odstotkov prekinitev nosečnosti je opravljenih do 10. tedna nosečnosti," še pravijo na IVZ, a podatkov o razlogih na nacionalnem nivoju ne zbirajo.
Jasna Kuhelj Reter, specialistka ginekologinja.Tedni se vedno računajo od prvega dne zadnje menstruacije, ne od tedna zanositve. Nekateri tega ne vedo, zato lahko pride do krize.
Prekratka zveza in slab socialno-ekonomski položaj
"Prekratka partnerska zveza, včasih pa težek ekonomski položaj: strah pred izgubo zaposlitve, ker je zaposlitev za določen čas in potem ni nobene perspektive za zaposlovanje naprej, odplačevanje kreditov … " nam vzroke glede na izkušnje v svoji ambulanti zaupa specialistka ginekologinja Jasna Kuhelj Reter. Sicer pa je razmerje med spontano in umetno prekinitvijo nosečnosti v njihovi ambulanti približno enako.