Hajdi Jasarova, ki smo jo spoznali v šovu Poroka na prvi pogled, bo postala mama. 32-letnica je noseča že dobrih pet mesecev, to pa bo njen prvi otrok. Po dolgi in čustveno naporni poti do materinstva se sedaj končno veseli nosečnosti, ki se je začela s postopkom IVF. Do nje so vodili strah pred injekcijami, številni pregledi, punkcija in prenos zarodka. Ko je 14. julija 2026 izvedela, da je krvni test pozitiven, je končno zagledala novico, na katero je tako dolgo upala.
Po punkciji, pri kateri so pridobili osem jajčnih celic, sta s Sandijem dobila 5 oplojenih zarodkov. 29. junija je sledil prvi prenos, po katerem je sledilo pol meseca mučnega čakanja. "Potem pa sem 14. julija opravila krvni test beta hCG in rezultat je bil pozitiven! Nosečnost je bila potrjena."
Kmalu po veseli novici pa so se pojavili zapleti. Zaradi oteženega dihanja in nabiranja tekočine so jo sprejeli v bolnišnico, kjer so spremljali njeno stanje. Ko je bila odpuščena domov, se je razveselila, da lahko okreva v domačem okolju, a je žal kmalu morala spet v bolnišnico, saj je v 11. tednu nenadoma začela močno krvaveti: "Vstavila sem si po 4 nočne vložke naenkrat, pa je vseeno premočilo."
Poklicala je ginekologinjo in dobila napotnico za UKC Ljubljana. Tam naj bi jo zdravstveni brat sprejel izjemno hladno in brezbrižno. Ko je povedala, da močno krvavi in da jo skrbi, kaj se dogaja, ji je zabrusil: "Dokler iz vas ne izpadajo kosi, nimate tu kaj iskati."
Hajdi je bila zgrožena: "Ne moreš tako govoriti, no. Komaj se premikam, preglej me vendar, ali se da kaj rešiti," si je mislila Hajdi. "Misel na to, da se morda prav zdaj dogaja splav, je bila grozljiva - šlo mi je na jok in zadnje, kar sem potrebovala, je bil krut sprejem."
Ultrazvočni pregled jo je nato vsaj delno pomiril: Po njeni izpovedi je pokazal vitalno enoplodno nosečnost, prisoten pa je bil tudi srčni utrip. A ko je morala kasneje zaradi dehidracije in napotitve na infuzijo znova na UKC, jo je tam pričakal isti medicinski brat. "Kaj pa vi spet tukaj? Kaj, dehidrirani? Jaz sem od vas dehidriran, ker ste stalno tu. Nič nisem pil, niti jedel …" je bil spet nesramen.
Hajrija ni mogla verjeti, da se nekdo lahko tako grdo obnaša. Infuzijo je nato vendarle dobila, ginekologinja pa jo je prijazno sprejela in preverila, ali je z nosečnostjo vse v redu. Ampak reakcij medicinskega brata kljub vsej prijaznosti ostalih zdravstvenih delavcev ne more pozabiti ...
"To ni kritika vseh zaposlenih v UKC Ljubljana," je poudarila. "Nasprotno. Od prvega dne zdravljenja sem spoznala čudovite zdravnike, ginekologe, medicinske sestre in druge zdravstvene delavce, ki so mi nudili strokovno pomoč, pozornost in podporo.
Hvaležna sem vsakomur, ki me je pregledal, spremljal moje zdravstveno stanje, skrbel za mojo nosečnost in mi pomagal, ko mi je bilo najtežje. Zaradi vedenja enega posameznika ne želim pozabiti vseh dobrih ljudi, ki so bili ob meni," je s hvaležnostjo v srcu povedala Hajdi. "Vendar pa prav tako ne želim molčati o tem, kar sem doživela. Razumem, da je delo v zdravstvu težko, da so izmene dolge in da je obveznosti veliko. Toda pacient ni kriv za utrujenost, lakoto ali slab dan nekoga drugega. Ko ženska prestaja IVF, se razveseli pozitivnega rezultata, nato pa se sooči z zapleti in krvavitvijo - najmanj, kar pričakuje, sta spoštovanje in razumevanje."
Kljub težkim trenutkom je danes najpomembnejše, da nosečnost lepo napreduje in da otroček v trebuščku pridno raste. Pot do materinstva je bila polna strahu in negotovosti, a tudi upanja, ki se je nazadnje uresničilo.