Vsi trije prevodi, delo treh prevajalcev, so izšli v okviru zbirke Nova lirika, ki jo izdaja Založba mladinska knjiga. Vse tri pesnike so, kot je na predstavitvi knjig povedal novi urednik zbirke Nova lirika Andrej Ilc, izbrali naključno. Druži jih le to, da so živeli v istem stoletju in bili sodobniki, sicer pa so vsi trije priznani pesniki, ki uživajo ugled v mednarodnem prostoru, je prepričan Ilc.

Flamski Kosovel
Ostaijena, ki po Ilčevih besedah v slovenskem prostoru ni tako znan, je prevajalec pesmi Boris A. Novak predstavil kot flamskega Kosovela. "Drug drugega nista poznala, sta pa črpala iz istega kulturnega in duhovnega ozračja, konca stare Evrope ter jedke radikalne kritike zlaganega humanizma kot nihilizma," je poudaril A. Novak. Oba sta po njegovem mnenju doživela enake zgodovinske preizkušnje, ki so se pri obeh izražale v avantgardističnih iskanjih in brezupnem uporu zoper nesmisel zgodovine. Oba sta odgovor našla "v iskanju smisla in nesmisla besed", je prepričan A. Novak. Prevajanje pesmi, ki jih je strnil v knjigi z naslovom Prazniki strahu in bolečine, je A. Novaku predstavljalo izziv, saj gre za "nadvse zahtevnega flamskega pesnika".

"Težko berljiva v velikih dozah"
Knjiga Na koncu je bil glagol prinaša prvi prevod pesmi temne dive argentinske in latinskoameriške poezije Olge Orozco. Pesnica je v svoji poeziji absorbirala impulze prišlekov, ki so prihajali v argentinsko prestolnico v 40. letih prejšnjega stoletja, je povedal prevajalec Aleš Šteger. Pesničina poezija je po Štegerjevih besedah zelo homogena, saj oblikovno ne kaže velikih transformacij in prelomov. Hkrati je izjemno kompleksna in temna in jo je dostikrat težko interpretirati. V svojih pesmih "se poskuša odlepiti od socio-političnega konteksta in se z arhetipskimi pristopi psihološko približati bolj univerzalnim rečem", je še poudaril Šteger in dodal, da je njena poezija s svojo "pronicljivostjo in zapomljivostjo težko berljiva v velikih dozah".

"Nihilist sodobne civilizacije"
Poljskega pesnika Tadeusza Rozewicza ocenjuje prevajalka Jana Unuk kot enega od največjih poljskih pesnikov. Njegov pesniški opus obsega 30 knjig, iz katerega ji je bilo težko izbrati le nekaj pesmi. Povedala je, da ga je marsikdo označil za nihilista, vendar pa je Rozewicz to razlagal drugače. Njegov nihilizem namreč ni v zavračanju vrednot, pač pa gre za nihilizem sodobne civilizacije in vsega trušča, ki nas obdaja, je njegovo razlago predstavila prevajalka pesmi, zbranih v delu Zapisano na vodi. Veliko njegovih pesmi izhaja iz vojne izkušnje, ki je nanj, predvsem zaradi izgube brata, vplivala travmatično, je o postmodernističnem pesniku še povedala Unukova.