Vsi trije prevodi, delo treh prevajalcev, so izšli v okviru zbirke Nova lirika, ki jo izdaja Založba mladinska knjiga. Vse tri pesnike so, kot je na predstavitvi knjig povedal novi urednik zbirke Nova lirika Andrej Ilc, izbrali naključno. Druži jih le to, da so živeli v istem stoletju in bili sodobniki, sicer pa so vsi trije priznani pesniki, ki uživajo ugled v mednarodnem prostoru, je prepričan Ilc.
Flamski Kosovel
Ostaijena, ki po Ilčevih besedah v slovenskem prostoru ni tako znan, je prevajalec pesmi
Boris A. Novak predstavil kot flamskega Kosovela.
"Drug drugega nista poznala, sta pa črpala iz istega kulturnega in duhovnega ozračja, konca
stare Evrope ter jedke radikalne kritike zlaganega humanizma kot nihilizma," je poudaril A.
Novak. Oba sta po njegovem mnenju doživela enake zgodovinske preizkušnje, ki so se pri obeh
izražale v avantgardističnih iskanjih in brezupnem uporu zoper nesmisel zgodovine. Oba sta odgovor
našla
"v iskanju smisla in nesmisla besed", je prepričan A. Novak. Prevajanje pesmi, ki jih je
strnil v knjigi z naslovom Prazniki strahu in bolečine, je A. Novaku predstavljalo izziv, saj gre
za
"nadvse zahtevnega flamskega pesnika".
"Težko berljiva v velikih dozah"
Knjiga Na koncu je bil glagol prinaša prvi prevod pesmi temne dive argentinske in
latinskoameriške poezije
Olge Orozco. Pesnica je v svoji poeziji absorbirala impulze prišlekov, ki so
prihajali v argentinsko prestolnico v 40. letih prejšnjega stoletja, je povedal prevajalec
Aleš Šteger. Pesničina poezija je po Štegerjevih besedah zelo homogena, saj
oblikovno ne kaže velikih transformacij in prelomov. Hkrati je izjemno kompleksna in temna in jo je
dostikrat težko interpretirati. V svojih pesmih
"se poskuša odlepiti od socio-političnega konteksta in se z arhetipskimi pristopi psihološko
približati bolj univerzalnim rečem", je še poudaril Šteger in dodal, da je njena poezija s
svojo
"pronicljivostjo in zapomljivostjo težko berljiva v velikih dozah".
"Nihilist sodobne civilizacije"
Poljskega pesnika
Tadeusza
Rozewicza ocenjuje prevajalka
Jana Unuk kot enega od največjih poljskih pesnikov. Njegov pesniški opus obsega 30
knjig, iz katerega ji je bilo težko izbrati le nekaj pesmi. Povedala je, da ga je marsikdo označil
za nihilista, vendar pa je Rozewicz to razlagal drugače. Njegov nihilizem namreč ni v zavračanju
vrednot, pač pa gre za nihilizem sodobne civilizacije in vsega trušča, ki nas obdaja, je njegovo
razlago predstavila prevajalka pesmi, zbranih v delu Zapisano na vodi. Veliko njegovih pesmi izhaja
iz vojne izkušnje, ki je nanj, predvsem zaradi izgube brata, vplivala travmatično, je o
postmodernističnem pesniku še povedala Unukova.
