Umrl največji kritik stalinizma

Foto: Žurnal24 Solženicina je lani na njegovem domu obiskal tudi takratni ruski predsednik Vlad
V Moskvi je po hudi bolezni v 89. letu starosti umrl najpomembnejši ruski pisatelj 20. stoletja in Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin.
Oglej si celoten članek

Najpomembnejše Solženicinovo delo je Arhipelag Gulag, ki je izšel leta 1973, v katerem je avtor opisal usodo na tisoče ljudi, ki so postali žrtve stalinističnega terorja v Sovjetski zvezi. Leta 1974 je bil zaradi svoje kritične drže proti sovjetskemu političnemu sistemu izgnan iz takratne Sovjetske zveze, kamor se je smel vrniti šele leta 1994. Proti režimu je pisal že med drugo svetovno vojno, zaradi česar je bil tudi zaprt. Leta 1956 je bil rehabilitiran in se je zaposlil kot učitelj matematike. Leta 1970 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za literaturo.

 

Velikan 20. stoletja

Nobelov nagrajenec iz leta 1970 velja za najpomembnejšega prozaista ruske literature 20. stoletja. Iz njegovega obsežnega literarnega opusa poleg Arhipelaga Gulag izstopajo En dan v življenju Ivana Denisoviča (1962), Prvi krog pekla (1968), Rakov oddelek (1986), Avgust 1914 (1971).

Velik kritik stalinizma
V svojem dokumentarnem romanu Arhipelag Gulag je Solženicin "postavil monumentalen spomenik žrtvam stalinističnega terorja". Delo, ki je izšlo v treh knjigah (1973–1976), velja za najpomembnejše delo sovjetskega disidenta in Nobelovega nagrajenca. Zaradi "literarnega napada" na sovjetski sistem so ga leta 1974 vnovič aretirali, nato pa izgnali. Nobelovo nagrado za literaturo je lahko prevzel šele po svojem izgonu iz Sovjetske zveze. "Posvečeno vsem, ki niso mogli preživeti, da bi to izpovedali," je zapisal Solženicin o "poskusu umetniškega premagovanja" sistema, značilnega za sovjetska taborišča. Na tisoč primerih je podrobno opisal sovjetski teror: aretacije, zasliševanja, mučilne metode, prisilno delo in milijone mrtvih v Stalinovih kazenskih taboriščih.

"Slabo in dobro ločuje človeško srce"
Delo ni zgolj zgodovinski dokument, ampak velja za eno od njegovih največjih literarnih del. V njem z grenko ironijo pripoveduje o rabljih, ob tem pa izraža globoko sočutje do žrtev komunističnega terorja. Poleg izkušenj groze in ponižanja je avtor opisal tudi primere moralne veličine jetnikov. "Sčasoma mi je postalo jasno, da linija, ki ločuje dobro od slabega, ne poteka med državami, družbenimi razredi in ne med političnimi strankami, temveč poteka skozi vsako človeško srce," je zapisal Solženicin.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.