Najpomembnejše Solženicinovo delo je Arhipelag Gulag, ki je izšel leta 1973, v katerem je avtor
opisal usodo na tisoče ljudi, ki so postali žrtve stalinističnega terorja v Sovjetski zvezi. Leta
1974 je bil zaradi svoje kritične drže proti sovjetskemu političnemu sistemu izgnan iz takratne
Sovjetske zveze, kamor se je smel vrniti šele leta 1994. Proti režimu je pisal že med drugo
svetovno vojno, zaradi česar je bil tudi zaprt. Leta 1956 je bil rehabilitiran in se je zaposlil
kot učitelj matematike. Leta 1970 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za literaturo.
Velikan 20. stoletja
|
|
Nobelov nagrajenec iz leta 1970 velja za najpomembnejšega prozaista ruske literature 20. stoletja. Iz njegovega obsežnega literarnega opusa poleg Arhipelaga Gulag izstopajo En dan v življenju Ivana Denisoviča (1962), Prvi krog pekla (1968), Rakov oddelek (1986), Avgust 1914 (1971). |
V svojem dokumentarnem romanu Arhipelag Gulag je Solženicin "postavil monumentalen spomenik žrtvam stalinističnega terorja". Delo, ki je izšlo v treh knjigah (1973–1976), velja za najpomembnejše delo sovjetskega disidenta in Nobelovega nagrajenca. Zaradi "literarnega napada" na sovjetski sistem so ga leta 1974 vnovič aretirali, nato pa izgnali. Nobelovo nagrado za literaturo je lahko prevzel šele po svojem izgonu iz Sovjetske zveze. "Posvečeno vsem, ki niso mogli preživeti, da bi to izpovedali," je zapisal Solženicin o "poskusu umetniškega premagovanja" sistema, značilnega za sovjetska taborišča. Na tisoč primerih je podrobno opisal sovjetski teror: aretacije, zasliševanja, mučilne metode, prisilno delo in milijone mrtvih v Stalinovih kazenskih taboriščih.
"Slabo in dobro ločuje človeško srce"
Delo ni zgolj zgodovinski dokument, ampak velja za eno od njegovih največjih literarnih del. V njem z grenko ironijo pripoveduje o rabljih, ob tem pa izraža globoko sočutje do žrtev komunističnega terorja. Poleg izkušenj groze in ponižanja je avtor opisal tudi primere moralne veličine jetnikov. "Sčasoma mi je postalo jasno, da linija, ki ločuje dobro od slabega, ne poteka med državami, družbenimi razredi in ne med političnimi strankami, temveč poteka skozi vsako človeško srce," je zapisal Solženicin.
