Starše pogosto pograbi panika, če slišijo, da sosedov sin že dve leti igra kitaro, trenira atletiko, tekoče govori francosko in je poleg tega še uspešen v šoli. Nekateri starši z vključevanjem svojih otrok v (pre)številne dejavnosti skušajo narediti stroj za uspeh, drugo skrajnost pa predstavljajo tisti, ki jih popolnoma prepustijo samim sebi in s tem delajo še večjo napako. Kaj je preveč in kaj premalo aktivnosti za otroka – bi ga morali priganjati k vključevanju v obšolske dejavnosti ali naj otrok o tem odloča sam?

Med željo otroka in ambicijami staršev
Starši si pri izbiri aktivnosti pogosto pozabijo zastaviti bistvena vprašanja: kaj si želi moj otrok, česa je sposoben in kje se skrivajo njegovi talenti? Žal se prepogosto zgodi, da starše pri teh razmišljanjih ne vodijo odgovori na ta vprašanja, ampak lastne ambicije, nerazrešene travme iz otroštva ali, zelo pogosto, tekma s svojimi vrstniki in primerjava dosežkov svojih otrok z njihovimi. Posledica tega ni le nezadovoljstvo in nezanimanje otroka za razne tečaje v katere so ga vpisali, pač pa tudi preobremenjenost in stres, saj mu zmanjka časa za aktivnosti, pri katerih bi se resnično sprostil. Dokler si torej ne vzamete časa, da otroku resnično prisluhnete, bodo vsi poskusi, da iz njega naredite genija, zaman.

Vloga staršev pri izbiri
Otroku pustite, da raziskuje in se preizkuša v zelo različnih dejavnostih. Verjetno se bo ukvarjal z marsičem, preden bo v nečem resnično našel veselje. Preizkušanje in raziskovanje pa morata imeti svoje meje, nad čemer bdite starši. Značilno predvsem za manjše otroke je, da nimajo mere in občutka, v kakšne in v koliko dejavnosti so se pri svoji starosti sposobni vključiti. Vztrajati morate, da otrok, ki je za določeno dejavnost pokazal navdušenje, pri tej vztraja toliko časa, da se nauči vsaj nekaj osnov in se v njej vsaj malo preizkusi. Značilno za malega nadobudneža namreč je, da se na začetku na primer navduši nad košarko, ki jo igra priljubljen igralec na televiziji, ko pa mora na redni trening, naenkrat "ugotovi", da ga to pravzaprav ne zanima.

Nekateri imajo več, drugi manj energije
Ne obstaja ne idealen izbor, ne idealno število izvenšolskih dejavnosti, v katerih naj bi se otrok udejstvoval. Nekateri imajo odvečno energijo in jim zato dodatna psihična in fizična dejavnost zelo ustrezata in koristita, drugi pa imajo že za obvezne šolske vsebine komaj dovolj časa in še tu potrebujejo pomoč. Individualnost otroka je potrebno spoštovati. Otrok mora imeti v prvi vrsti dovolj časa za šolske obveznosti ter za sprostitev in počitek. Šele ko mu poleg tega ostane dovolj časa, začnite razmišljati o vpisu v dodatne dejavnosti.


Koliko in katere dejavnosti torej?
Otroka lahko vpišete v več dejavnosti, paziti pa morate, da ne izberete takih, ki ga enosmerno obremenjujejo, na primer dva tuja jezika. Razporedite jih tako, da je otrok poleg sobote in nedelje vsaj en dan v tednu prost. Več kot tri dejavnosti hkrati ne priporočajo, saj otrok običajno ni zmožen tolikšne koncentracije.

Dejavnost, ki jo normalno vzgojen otrok opravlja poleg šolskih in izvenšolskih obveznosti, predstavljajo tudi običajna gospodinjska in druga opravila ter pomoč pri le-teh. Za otroka je zelo pomembno, da se od malega nauči, kako poleg drugih obveznosti poskrbeti tudi za vsakdanja domača opravila, kot so pospravljanje, kuhanje, nakupi in drugo; seveda svoji starosti in odgovornosti primerno.