Naravni gostitelji in prenašalci bakterije C. burnetii so divje živali, kožni zajedavci in domače živali. Med slednjimi so glavni prenašalci ovce, koze, govedo, konji, prašiči, mačke, psi in kunci.

Človek se lahko z bakterijo C. burnetii okuži ob stiku z živaljo, ki pa ne kaže znamenj bolezni, saj okužba pri živalih običajno poteka neopazno, zato se bakterija največkrat nemoteno izloča v okolico. Še posebej pogosto se to dogaja v času, ko žival koti, saj je bakterija C. burnetii v velikih količinah v posteljici in plodovih tekočinah. Prav to izločanje pa je najpomembnejši dejavnik za prenos mrzlice Q na cel trop.

Na ljudi se mrzlica Q večinoma prenaša s prahom in steljo, z urinom, iztrebki ter s surovim mlekom, obolenju pa so izpostavljeni vsi, ki delajo z živalmi, še posebno v času, ko te kotijo.

Pri ljudeh je okužba redka brez znamenj bolezni, ta pa so lahko kratkotrajno vročinsko stanje, značilna ali neznačilna pljučnica, okvara jeter, dolgotrajna vročina, vnetje možganov ali možganskih ovojnic. Nezdravljena, kronična vročica Q se lahko konča tudi s smrtjo.

Bolezen je mogoče zdraviti z antibiotiki.