Naravni gostitelji in prenašalci bakterije
C. burnetii so divje živali, kožni zajedavci in domače živali. Med slednjimi so glavni
prenašalci ovce, koze, govedo, konji, prašiči, mačke, psi in kunci.
Človek se lahko z bakterijo
C. burnetii okuži ob stiku z živaljo, ki pa ne kaže znamenj bolezni, saj okužba pri
živalih običajno poteka neopazno, zato se bakterija največkrat nemoteno izloča v okolico. Še
posebej pogosto se to dogaja v času, ko žival koti, saj je bakterija
C. burnetii v velikih količinah v posteljici in plodovih tekočinah. Prav to izločanje pa
je najpomembnejši dejavnik za prenos mrzlice Q na cel trop.
Na ljudi se mrzlica Q večinoma prenaša s prahom in steljo, z urinom, iztrebki ter s surovim
mlekom, obolenju pa so izpostavljeni vsi, ki delajo z živalmi, še posebno v času, ko te kotijo.
Pri ljudeh je okužba redka brez znamenj bolezni, ta pa so lahko kratkotrajno vročinsko
stanje, značilna ali neznačilna pljučnica, okvara jeter, dolgotrajna vročina, vnetje možganov ali
možganskih ovojnic. Nezdravljena, kronična vročica Q se lahko konča tudi s smrtjo.
Bolezen je mogoče zdraviti z antibiotiki.
Veste, kaj je mrzlica Q?
Gre za zoonozo, torej bolezen živali, ki se prenese na človeka. Povzroča jo bakterija Coxiella burnetii, ki je razširjena po vsem svetu.
