Eno izmed najobsežnejših in prestižnih "vodnih kart" imajo v londonskem hotelu Claridge's, kjer gostje lahko izbirajo med 30 različnimi (mineralnimi) vodami iz vsega sveta; za liter najdražje med njimi je treba odšteti 50 funtov oziroma dobrih 70 evrov, gre pa za novozelandsko vodo 420 Volcanic.

Sicer pa na vodni karti hotela Claridge's najdemo še vode iz območja vulkana Tai Tapu na Novi Zelandiji, globokega morja pred havajskim otočjem, pogorja Nilgiris v Indiji, kakor tudi avstralsko deževnico z imenom Cloud Juice (angl. oblačni sok), ki stane "le" 12 funtov za liter (17 evrov), in najljubšo vodo papeža Benedikta – italijansko vodo Fiuggi, ki stane le 9 funtov (13 evrov) za liter.

Čeprav voda ni vino, se jo degustira na enak način. Ocenjevalci se v prvi vrsti posvečajo različnim koncentracijam mineralov in stopnji PH, ki v največji meri oblikujeta okus, ter nenazadnje tudi vonju. Tako naj bi se na primer voda Fine iz Shuzenija na Japonskem (21 funtov/30 evrov) zaradi svojega rahlo sladkastega okusa idealno družila s sušijem, voda Llanlly's iz angleškega Welsa (7 funtov/10 evrov) pa zaradi svoje mehkobe s solatami.

Voda postaja pomembnejša in dražja zaradi vse večjega zavedanja ljudi, da je dobro oziroma celo več kot priporočljivo ob vsakem kozarcu vina popiti še kozarec vode. Vsaj en kozarec!