Denisa Tajhmana smo leta 2020 spoznali v šovu Ljubezen po domače, kjer se je potegoval za srce simpatične Metke Krajnc. Zadnja leta je živel in kot kuhar delal v Nemčiji, letos pa se je vrnil bližje Sloveniji in v Avstriji sprejel službo vodje kuhinje v nekem hotelu. A to delo mu ni dovolj. Denis je za Žurnal24 razkril, da je odprl popoldanski S.P.  S čim se ukvarja, si lahko preberete TUKAJ.

A Denisu delo ni dovolj, sedaj piše tudi spletni dnevnik Indie. Konec julija je s sledilci delil zanimivo razmišljanje ... "Peljem se po cesti in že od daleč opazim, da mi vozilo, ki prihaja nasproti, z dolgimi lučmi daje opozorilni znak – običajno to pomeni, da nekje ob cesti stojijo policisti. To me ni vznemirilo, saj vedno vozim z vklopljenim tempomatom in pazim, da ne presežem hitrosti. V preteklosti sem bil manj pazljiv in sem zato plačal nekaj kazni, danes pa raje pazim. Kmalu zatem sta me policista res ustavila. Bil sem miren, saj sem vedel, da sem trezen in da vozim po omejitvah. Policistka – temnolasa ženska, katerega imena nisem izvedel (baje ji pravijo »črna lasa«) – je bila zelo profesionalna in prijazna. Predložil sem vse dokumente in pristal na test alkoholiziranosti. Alkohol pijem zelo redko, za volan pa ga nikoli ne vzamem, zato sem bil popolnoma sproščen," ja začel svojo pripoved.

Med čakanjem se je s policistko pogovarjal o vsakdanjih temah. "Na koncu je bilo vse v redu, poslovili smo se vljudno. A policistka mi ni šla iz glave. Ne zato, ker bi mi bila privlačna ali bi pomislil na kaj romantičnega – v resnici niti nisem bil pozoren na njen videz – temveč zaradi njenega odnosa. Ob koncu je rekla, da jih nekateri gledajo postrani ali se do njih obnašajo nespoštljivo. In res – zakaj bi te bilo strah, če nisi ničesar naredil narobe? Začel sem razmišljati, kako pogosto gledamo na policiste kot na tiste, ki nam želijo nekaj slabega. V resnici pa so le ljudje v uniformi, ki skrbijo za red in varnost. Pogosto smo mi tisti, ki prekoračimo pravila – vozimo prehitro ali celo pijani. Kazen, denarna ali odvzem vozniškega dovoljenja, je pač cena, ki jo plačamo za svoja dejanja."

Denis nadalje pravi, da bi bil svet brez ljudi v uniformah precej drugačen. "Kmet poskrbi za hrano, gasilec pomaga reševati življenja, zdravnik zdravi, kuhar kuha. Vsak ima svojo vlogo. Tudi jaz imam svoje delo – in če ga ne bi opravljal pravilno, bi to imelo posledice za druge, tako kot bi jih imelo, če policist ne bi opravljal svojega dela. Zato sem začel gledati nase – ali vedno ravnam prav? Seveda ne. Včasih naredim napake in moram zanje odgovarjati. Policistka mi je ostala v spominu prav zato, ker me je spomnila, da je pomembno, da svoja dejanja nadzoruješ takoj, preden je prepozno. Hvala tej policistki za izkušnjo. Zapisujem to, ker ljudje pogosto pozabimo, kdo smo in kaj delamo – do sebe in do drugih. Spoštovanje se vedno začne pri sebi, šele nato ga lahko iskreno namenimo drugim."