Dolga leta je veljalo, da imajo Hrvati nižji življenjski standard, slabše plače in šibkejše gospodarstvo kot Slovenci. A statistika ob koncu leta 2024 je razkrila povsem drugačno zgodbo. Plače na Hrvaškem v izobraževanju, zdravstvu in javni upravi so danes praktično enake slovenskim, ponekod pa jih celo presegajo.

Plače v Sloveniji in na Hrvaškem so skoraj enake

V zadnjih dveh letih so plače v hrvaškem javnem sektorju skokovito narasle – v nekaterih panogah tudi do 40 odstotkov. V Sloveniji je bila ta rast precej bolj zmerna – med 12 in 15 odstotki.

Rast plač na Hrvaškem je posledica reforme plačnega sistema iz leta 2024. Čeprav ima Slovenija kar 45 odstotkov višji BDP na prebivalca kot Hrvaška in več kot 30 odstotkov višje bruto plače v gospodarstvu kot celoti, so razlike v neto plačah med državama precej manjše – le še 15,8 odstotka v korist Slovenije.

V javnem sektorju pa te razlike skoraj popolnoma izginejo. Povprečna neto plača v hrvaški javni upravi je konec leta 2024 znašala 1711 evrov, v Sloveniji pa 1829 evrov – razlika je torej zgolj 6,9 odstotka, so izračunali na Ekonomskem institutu v Zagrebu.

Še več: v zdravstvu in socialnem varstvu so hrvaške plače celo višje od slovenskih – za približno 3 odstotke. V izobraževanju sta državi izenačeni.

Na Hrvaškem so plače v javnem sektorju občutno višje od tistih v zasebnem – v izobraževanju so za 25 odstotkov višje, v zdravstvu pa kar za 45 odstotkov. V Sloveniji teh razlik skoraj ni – plače v izobraževanju so za 10 odstotkov nižje, v zdravstvu pa le za 1 odstotek višje od plač v zasebnem sektorju.

Izdatki Hrvaške za javne plače so dosegli kar 13,2 odstotka BDP, s čimer se je uvrstila na drugo mesto v Evropski uniji – takoj za Dansko in pred Finsko ter Belgijo. A za razliko od teh razvitih držav Hrvaška nima tako zmogljivega gospodarstva, kar odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti takšnega sistema.

V Sloveniji so davki višji: Od plače ostane bore malo

Hitrejšo rast plač na Hrvaškem včasih pojasnjujejo z višjo inflacijo in potrebo, da plače sledijo rasti cen. Vendar pa je razlika v stopnjah rasti plač na Hrvaškem in v Sloveniji – zlasti v javnem sektorju – takšna, da razlika v stopnjah inflacije med državama niti približno ne more pojasniti trendov v zadnjih dveh letih. V tem obdobju je bila namreč kumulativna rast cen na Hrvaškem res višja, vendar je znašala 8,3 odstotka, medtem ko je v Sloveniji znašala 5,4 odstotka. Kazalniki rasti plač po popravku za inflacijo – tj. realna rast plač – so bili na Hrvaškem še vedno precej višji kot v Sloveniji, zlasti v dejavnostih javnega sektorja.

Razlika med bruto in neto plačami v teh primerjavah v resnici kaže na pomembne razlike v davčnih praksah Slovenije in Hrvaške. V Sloveniji je povprečna bruto plača obremenjena z višjimi davki in prispevki kot na Hrvaškem. Tako je bilo treba v Sloveniji lani za socialne prispevke in dohodnino plačati približno 36,3 odstotka povprečne bruto plače.

Na Hrvaškem je skupni znesek iz povprečne bruto plače znašal 27,6 odstotka, torej približno 10 odstotkov manj. Hrvaški davčni sistem je strukturiran tako, da se relativno manj proračunskih sredstev zbere z dohodnino in socialnimi prispevki, veliko več pa z davkom na potrošnjo. Zaradi tega je razlika v neto plačah na Hrvaškem in v Sloveniji bistveno manjša kot v bruto plačah. 

Bomo Slovenci začeli hoditi na delo na Hrvaško?

Ob vse manjših razlikah v plačah med Slovenijo in Hrvaško se odpira vprašanje, ali se bo tok delovne sile začel obračati. Medtem ko so Hrvati v preteklosti množično odhajali čez mejo na delo, se danes pojavlja povsem nova slika – Hrvaška ponuja dobre plače in išče dodatno delovno silo tudi med slovenskimi iskalci zaposlitve. Foto: Profimedia

Zelo aktualen primer trenutno je pomanjkanje sezonskih delavcev v turizmu in gostinstvu. Pred letošnjo poletno sezono se je Hrvaška znašla v položaju, ko povpraševanje po delavcih bistveno presega ponudbo. Hrvaška naj bi po nekaterih ocenah potrebovala med 55 tisoč in 65 tisoč sezonskih delavcev. Največje potrebe so v gostinskih in turističnih poklicih: natakarji, kuharji, sobarice, barmani, receptorji, picopeki, slaščičarji in hotelski fotografi.

Da bi privabili kandidate, delodajalci ne ponujajo le dobre plače, temveč tudi brezplačno nastanitev, prehrano, možnost dodatnega izobraževanja in včasih celo dolgoročno zaposlitev. Vse to pomeni, da lahko delavci velik del plače celo prihranijo, saj jim življenjski stroški v času zaposlitve ne bremenijo proračuna.

Po podatkih portala Infostud pa so tudi plače konkretno višje kot lani – ponekod za kar 60 odstotkov. Poglejte, koliko lahko zaslužite, če greste med poletjem delat na Hrvaško:

• Natakarji: 1000–1500 evrov.
• Barmani: 1100–1600 evrov.
• Receptorji: 1000–1400 evrov.
• Slaščičarji: 1200–1600 evrov.
• Kuharji: 1800–2500 evrov (najbolj izkušeni do 3000 evrov).
• Žar mojstri: 1400–1900 evrov.
• Picopeki: 1900–2500 evrov.
• Pomožno osebje v kuhinji: 900–1800 evrov.
• Sobarice in strežaji: 900–1400 evrov.
• Hotelski fotografi: 1000–3000 evrov

Turizem na Hrvaškem že dolgo zaposluje sezonce iz Srbije, Bosne in Črne gore, kmalu pa bo očitno tudi za Slovence postal privlačna priložnost.

dezurni@styria-media.si