V nadaljevanju preberite:
- Poročilo na portalu Jobber razkriva spremembe v odnosu do obrtnih del s strani mladih in staršev.
- Praktična dela vse bolj cenjena iz vidika varnosti, neodvisnosti in poslovnega uspeha.
- V Sloveniji še vedno vlada veliko pomanjkanje obrtniških delavcev.
Pred nekaj dnevi je bilo izdano poročilo Blue Collar Report 2026, ki je namenjeno osvetljevanju panog, ki pomembno oblikujejo prihodnost dela in preučevanju spreminjanja predstav o kariernem uspehu, izobraževanju, podjetništvu in gospodarskih priložnostih ter zakaj so obrtni in drugi praktični poklici vse bolj v središču teh razprav.
Ugotovitve omenjenega poročila temeljijo na dveh raziskavah, med pripadniki generacije Z in starši. Med mladimi je sodelovalo 1.033 anketirancev iz ZDA, starih med 18 in 20 let, ter 1.012 ameriških staršev otrok generacije alfa, starih med 11 in 16 let.
Kar 42 % vprašanih pripadnikov generacije Z meni, da fakulteta ob hitrem razvoju umetne inteligence ni več najvarnejša pot do stabilne zaposlitve. Nasprotno meni 36 % mladih.
Obrtni poklici so IN
Raziskava ugotavlja, da mladi obrtne poklice vse bolj vidijo kot potencialno stabilno in donosno karierno pot. Velika večina, 82 % mladih, sodelujočih v raziskavi, ocenjuje, da praktični poklici danes ponujajo dobre zaposlitvene možnosti. Dve tretjini oziroma 67 % bi takšno karierno pot priporočilo prijatelju ali sorojencu.
Obenem se počasi zmanjšuje tudi stigma, ki je bila dolgo povezana s poklicnim izobraževanjem. Leta 2025 je 71 % vprašanih menilo, da poklicne šole spremlja določena stigma, v letošnji raziskavi pa je bilo takšnih 7 % manj, v poročilu leta 2026 je 64 % vprašanih mnenja, da nosijo fizični poklici neko zaznamovanost.
Raziskovalci ugotavljajo, da mladi poklicev, kot so električar, vodovodar, serviser, mehanik ali drugi strokovni praktični poklici, ne dojemajo več zgolj kot alternativno možnost za tiste, ki se ne odločijo za fakulteto.
Strah jih je umetne inteligence
Kot pomemben faktor premika v razmišljanju in spremembi odnosa do bolj fizičnih poklicev, je tudi razvoj umetne inteligence.
Kar 76 % mladih meni, da je pri izbiri kariere pomembno razmišljati o tem, ali je določeno delo mogoče avtomatizirati.
Čeprav lahko umetna inteligenca prevzame del administrativnih, analitičnih in pisarniških nalog, je bistveno težje avtomatizirati delo električarja, vodovodarja, monterja ali serviserja, ki mora težavo fizično odpraviti na terenu.
Podobno pa razmišljajo tudi starši, saj jih kar 73 % vprašanih skrbi, kako bo umetna inteligenca vplivala na prihodnje kariere njihovih otrok, 68 % jih pravi, da so zaradi razvoja umetne inteligence ponovno premislili o dolgoročni varnosti tradicionalnih pisarniških poklicev.
Radi bi delali zase
Pomemben dejavnik večje odločanja za obrtne poklice je poleg zaposlitvene varnosti tudi možnost samostojnega podjetništva.
Velika večina, 77 % mladih, sodelujočih v raziskavi, pravi, da bi si nekoč želeli imeti svoje podjetje.
Malo manj kot polovica, 46 %, meni, da obrtni poklici ponujajo najboljšo pot do lastnega podjetja, le 24 % podobno meni za karierne poti, ki zahtevajo fakultetno izobrazbo.
Mlade pa pri razmišljanju o delu in odločanju za bolj praktična dela privlači tudi dobiček: ko so sodelujočim povedali, da lahko uspešni obrtniki oziroma lastniki podjetij v teh dejavnostih dosežejo zelo visoke letne prihodke, je 67 % mladih navedlo, da jih je takšna kariera začela bolj zanimati.
Premiku naklonjeni tudi starši
Zadnja desetletja je bila večina mladih vzgajanih v duhu sporočil, da naj se pridno učijo, pridobijo višješolsko izobrazbo, kar bo vodilo v stabilno in dobro plačano službo, kar pa se v zadnjem času spreminja, ugotavlja raziskava. Pred tremi leti je 79 % mladih poročalo, da so jih starši usmerjali proti fakulteti, le 5 % pa proti poklicnemu izobraževanju.
V letošnji raziskavi kar 92 % staršev generacije alfa pravi, da bi svojega otroka podprli, če bi se odločil za obrtni poklic.
Še več, 93 % jih pravi, da bi bili pripravljeni poklicno izobraževanje finančno podpreti enako kot štiriletni univerzitetni študij. Malo več kot polovica staršev, točneje 52 %, obenem meni, da obrtni poklici danes ponujajo boljše razmerje med vložkom in potencialnim zaslužkom kot fakulteta. Univerzitetni poti daje v tem pogledu prednost le 18 % vprašanih.
Kako je pri nas?
Klub prizadevanju OZS (Obrtno-gospodarske zbornice Slovenije), ki organizira številne dogodke za promocijo obrtnih poklicev med mladimi, na primer Ulica obrti, Poklicni kompas in podobni, podatki kažejo, da v Sloveniji zanimanje mladih za obrtne in deficitarno-strokovne poklice ostaja razmeroma nizko in ne dosega dejanskih potreb gospodarstva, čeprav se njihova zaposlitvena in finančna perspektivnost vidno izboljšujeta.
Raziskava Napovednik zaposlovanja, ki jo dvakrat letno izvaja Zavod RS za zaposlovanje, navaja, da imajo delodajalci največ težav pri iskanju ustreznih kadrov na naslednjih področjih: vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, prodajalci, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuharji, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, elektroinštalaterji ter natakarji.
Morda vas zanima tudi: