V nadaljevanju preberite:

• 7 od 10 zaposlenih bi zavrnilo bolje plačano funkcijo, če bi ta negativno vplivala na njihovo duševno zdravje ali kakovost življenja.
• Zaposleni danes ne želijo prevzeti dodatnega stresa, odgovornosti ali slabšega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.
• Uspeh danes mnogi ne razumejo več le v kontekstu višje pozicije na delovnem mestu. 

Uspeh na področju dela sploh pa vodilne pozicije pogosto povezujemo z uresničitvijo kariernih ciljev, večjim ugledom, višjo plačo, potrditvijo sposobnosti in prestižnejšim položajem v družbi. Zato je mnoge presenetila raziskava, ki je pokazala, da danes vse več zaposlenih obračat hrbet možnosti napredovanja.
 
Po poročanju britanskega časnika The Guardian se vse bolj uveljavlja pojav, ki ga po angleško imenujejo "job-dropping", ki označuje pojav, ko zaposleni zavestno zavrnejo napredovanje ali bolje plačano delovno mesto, ker ne želijo prevzeti dodatnega stresa, odgovornosti ali slabšega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. 

Več denarja ne odtehta vedno večjega pritiska

Raziskava, objavljena na portalu Kickresume kaže, da bi približno sedem od desetih zaposlenih raje ostalo na trenutnem delovnem mestu, kot sprejelo bolje plačano funkcijo, če bi ta negativno vplivala na njihovo duševno zdravje ali kakovost življenja. 

Anketni vprašalniki, ki jih je v okviru raziskave izpolnilo 1.028 vprašanih, so pokazali:

• 39 % zaposlenih je dalo odpoved zaradi duševnega zdravja, 33 % pa jih je o tem resno razmišljalo.
• 80 % zaposlenih je poročalo, da delo negativno vpliva na njihovo duševno zdravje, pri čemer so stres, izgorelost in čustvena izčrpanost najpogostejše težave.
• 17 % zaposlenih ne ve, ali njihov delodajalec sploh ponuja ugodnosti za duševno zdravje.
• 62 % anketirancev ni nikoli izkoristilo nobenih ugodnosti za duševno zdravje, ki jih ponuja njihov delodajalec, tudi ko so bile te ugodnosti na voljo.
• Fleksibilne ureditve dela so najbolj zaželena ugodnost za boj proti stresu, povezanemu z delom, saj jih je izbralo 33 % anketirancev - daleč pred ugodnostmi za duševno zdravje (19 %).
• 70 % anketirancev bi izbralo službo z večjimi ugodnostmi za duševno zdravje namesto službe z nekoliko višjo plačo, ki nima podpore za duševno zdravje.

Po mnenju strokovnjakov gre za posledico spremembe vrednot po pandemiji. Mnogi so v zadnjih letih ponovno razmislili, kaj jim v življenju največ pomeni. Višja plača ni več samoumevno najpomembnejši motivator, večjo težo dobivajo čas za družino, manj stresa, večja fleksibilnost in občutek zadovoljstva pri delu. 

• Preberite tudi: Če dobim toliko na mesec, me denar ne more več osrečiti

Ambicija dobiva novo obliko

Trend ni omejen le na mlajše generacije, čeprav so prav pripadniki generacije Z pogosto prvi opozarjali na pomen ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Strokovnjaki poudarjajo, da se zaposleni vse pogosteje sprašujejo, ali je napredovanje res edina pot do uspešne kariere. 

Peter Duris, izvršni direktor in soustanovitelj karierne platforme Kickresume, meni, da ljudje zavračajo idejo, da mora kariera slediti jasni vzpenjajoči se poti. "Čeprav temu pogosto rečemo karierna lestvica, napredovanje ljudi ni vedno tako linearno. Napredovanje in višji naziv sta pogosto povezana z uspehom, vendar se mnogi ljudje za lastno dobro počutje odločajo, kar se od zunaj zdi kot korak navzdol."

Kot pišejo na portalu Stylist se za nekatere sprememba pojavi, ko odkrijejo, da vodstvene in stresne službe niso zanje. Za druge je življenje zunaj službe postalo prioriteta. Starševstvo, skrb za druge ali duševno zdravje lahko spodbudijo ponovno oceno tega, kako v resnici izgleda uspeh. Podatki kažejo, da to ni nišni pojav. 

Kickresume: 29 % staršev, vključenih v raziskavo, je povedalo, da jih na področju dela kar 29 % po rojstvu otrok išče manj zahtevne vloge: med temi je 24 % očetov in kar 40 % mater. 

Namesto klasičnega vzpenjanja po karierni lestvici nekateri izberejo strokovno poglabljanje, večjo fleksibilnost ali delo, ki jim omogoča kakovostnejše življenje tudi zunaj pisarne.

Ima lahko tak trend tudi negativne posledice?

Kot piše The Guardian, strokovnjaki opozarjajo, da množično zavračanje vodstvenih funkcij lahko podjetjem povzroči težave pri iskanju novih vodij. Če vodstvene položaje sprejemajo predvsem tisti, ki jih žene status ali moč, ne pa sposobnost vodenja ljudi, lahko to dolgoročno vpliva tudi na organizacijsko kulturo. 

Po drugi strani pa številni menijo, da pojav odraža širšo spremembo razumevanja uspeha. Za vse več zaposlenih uspešna kariera ne pomeni nujno najvišjega položaja v podjetju, temveč delo, ki omogoča tudi kakovostno zasebno življenje.

Uspeh nekateri še vedno vidijo kot vodstvene pozicije na delovnem mestu, medtem ko drugim pomeni krajši delovni čas, preživljanje časa z ljubljenimi ali osredotočenje na stvari, ki jih veselijo. 

Morda vas zanima tudi:

• Največ zaposlitev, kjer jih je največ brez službe: Kako je to mogoče?
• "Poslal sem več kot 2.000 prošenj, to sem si vzel kot službo ..."
• V čem je Slovenija prehitela Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško?

dezurni@styria-media.si