V nadaljevanju preberite:
- Evropsko povprečje kaže, da za vikend povprečno dela 21,3 % vseh delovno aktivnih v EU.
- V Sloveniji med vikendom v službi 13,8 delavcev.
- Vse več iniciativ skrajševanja delovnega časa, nekaj primerov tudi v Sloveniji.
Za tisoče ljudi po vsej Evropi vikend ne pomeni časa za počitek in oddih, ampak jim predstavlja navaden ali celo bolj zahteven delovni dan od običajnega. Po najnovejših podatkih Eurostata je leta 2025 ob sobotah ali nedeljah redno delalo 21,3 % vseh delovno aktivnih prebivalcev Evropske unije, starih med 15 in 64 let, delež pa se med državami, poklici in oblikami zaposlitve močno razlikuje.
To so rekorderji
V nekaterih državah je povprečje od evropskega precej višje, zlasti na območju Balkana in Sredozemlja. Absolutna rekorderka v razširjenosti dela med vikendi je Grčija, kjer je ob koncih tedna dejavnih kar 41 % zaposlenih in samozaposlenih. Sledi Bosna in Hercegovina, kjer je delež precej nižji, in sicer 33 %, na Malti, Cipru in v Severni Makedoniji pa 32 %. Visok delež so imeli tudi v Italiji, kjer je znašal 26,9 %, na Irskem 25,8 % in v Franciji 25,7 %.
Obenem so na severu in vzhodu celine deleži precej nižji. V Litvi ob koncih tedna dela le 4 % delavcev, na Madžarskem 7 %, na Poljskem pa 7,5 %.
Slovenija je glede dela med vikendi nižje od evropskega povprečja, saj po podatkih iz Eurostatove raziskave, pri nas za vikende dela 13,8 zaposlenih.
Slovenija je po odstotkovno blizu naši južni sosedi Hrvaški, kjer je delež tistih, ki delajo za vikend, znašal 13,7 %. V Avstriji je bilo delo ob koncu tedna pogostejše, opravljalo ga je namreč 20,6 % zaposlenih.
Lastniki podjetij s še manj počitka
Raziskava je pokazala, da je delež tistih, ki delajo za vikend, precej večji med lastniki podjetji: za vikend jih dela kar 46 %, v primerjavi z 18,5 % zaposlenih.
Če upoštevamo zgolj zaposlene, so na vrhu lestvice še naprej Grčija, Ciper in Severna Makedonija z deleži nad 30 %, sledita pa jima Švica in Malta, ki sta tik pod to mejo s 29 %.
Pri samozaposlenih in delodajalcih najvišji delež znova beleži Grčija, in sicer kar 75-odstotnega, za primerjavo je delež takšnih v Belgiji 66 %, v Franciji pa 60 %.
Prosti vikendi ne pomenijo nujno manj dela
Podatki o skupnem delovnem času razkrivajo, da niso nujno povezani z delo mob koncu tedna, pri čemer je slikovit primer tega prav Slovenija.Eurostatovi podatki o dejansko opravljenih tedenskih delovnih urah kažejo, da je delovno aktivna oseba v Sloveniji leta 2025 v glavnem delu v povprečju delala 38,3 ure na teden, Evropsko povprečje pa je bilo precej nižje, in sicer 35,9 ure. Slovenija je bila tako med državami z daljšim dejanskim delovnim tednom, kljub temu, da je povprečje tistih, ki pri nas delajo ob sobotah ali nedeljah od evropskega povprečja nižji za 7,5 %.
Na Poljskem so kljub enemu najdaljših povprečnih delovnih tednov v EU, imeli hkrati enega najnižjih deležev zaposlenih, ki običajno delajo ob koncih tedna, kar kaže, da dolžina delovnega tedna in delo ob sobotah ter nedeljah nista nujno neposredno povezana.
Nov trend: skrajšanje delavnika
Podatki sicer kažejo, da je trenutni trend v Evropi usmerjen bolj v zgoščanje delovnega tedna kot v njegovo podaljševanje. Zadnja država, ki se je lotila tega preizkusa, je Poljska, ki se sooča s hitro rastočim gospodarstvom, ki povzroča pogosto težave zaradi izgorelosti. Poleti 2025 je zagnala pilotni projekt, katerega cilj je skrajšanje delovnega tedna z 39 na 35 ur brez znižanja plač, zaposleni pa so lahko izbirali med tremi možnostmi: šesturnim delovnikom, tridnevnim koncem tedna ali dodatnimi dnevi dopusta.
Rezultati poskusa, ki ga je ministrstvo za delo izvedlo v 90 javnih in zasebnih podjetjih ter vključevalo 5.000 zaposlenih, bodo ocenjeni leta 2027. Vsako sodelujoče podjetje je prejelo nadomestilo v višini do 210.000 evrov za kritje morebitnih motenj v delovnih razporedih, ki bi nastale zaradi skrajšanega delovnega časa.
Iniciative za skrajšanje delavnega časa pa se pojavljajo tudi pri nas. Podjetje Visionect, ki je leta 2007 začelo kot zagonsko podjetje in se vmes razvilo v enega vodilnih svetovnih ponudnikov rešitev za upravljanje delovnega okolja, je za Žurnal24 pojasnilo, da je aprila 2023 začelo poskusno uvajati štiridnevni delovni teden.
Luka Birsa, soustanovitelj in tehnični direktor podjetja Visionect: "Ne gre za to, da ljudje delajo manj, temveč za to, da delajo pametneje – osredotočeno, motivirano in z večjim občutkom smisla. Fokus mora biti na rezultatu, ne na številu ur."
Petra Hartman, vodja certificiranj na Ekvilib Inštitutu, je za Žurnal24 pojasnila, da lahko skrajšan delovni čas pomembno prispeva k boljšemu usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Zaposlenim omogoča več časa za družino, prijatelje in hobije ter lahko razbremeni vsakdan, ki je pogosto zaznamovan z nenehnim hitenjem med obveznostmi. Takšna ureditev bi bila po njenem lahko posebej koristna tudi za starejše zaposlene, saj bi jim v zadnjih letih delovne dobe omogočila manjšo obremenitev in pomagala ohraniti njihovo delovno aktivnost. Ob tem poudarja, da bi se skrajšan delovni čas lahko dobro obnesel v različnih delovnih okoljih, če bi bil uveden tako, da bi bil dostopen vsem zaposlenim.
Morda vas zanima tudi:
