Razmerje med delom in prostim časom je pereča tema na trgu dela, pri čemer so si prakse delodajalcev v pristopih različne ali celo nasprotujoče. Po vsem svetu se pojavljajo zametki krajšanja delavnika, tudi v Sloveniji, medtem ko gredo v Grčiji v drugo smer in so pred kratkim odobrili tudi 13-urne delavnike.
Koliko ur pa povprečno delamo v Evropi?
Po statistikah, ki jih je objavil Eurostat za leto 2024 za delavce v starosti od 20 do 64 let, delovni teden v Evropski uniji v povprečju obsega 36 ur, kar vključuje tako zaposlitve za polni kot skrajšani delovni čas. V primerjavi z letom 2014 se je evropsko povprečje, merjeno v tedenskih urah izvedenega dela, znižalo za eno uro iz 37 na 36 ur.
Razpon v različnih državah je precejšen: najkrajši delovni teden imajo na Nizozemskem, kjer povprečno delajo 32,1 ur, največ ur tedensko pa delajo v Grčiji, in sicer 39,8.
Najdaljši delovni tedni so bili zabeleženi v že omenjeni Grčiji - 39,8 ure, Bolgariji, kjer povprečno delajo 39 ur, na Poljskem (38,9 ure) in v Romuniji (38,8 ure). Nasprotno pa Nizozemci povprečno delajo le 23,1 ur na teden, sledijo pa Danska, Nemčija in Avstrija, v vseh treh državah so zabeležili povprečno 33,9 delovnih ur tedensko.
V Sloveniji je delamo povprečno 38 ur tedensko, kar je 2 uri nad evropskim povprečjem.
Toliko jih dela tudi po 10 ur dnevno
Najbolj zaskrbljujoči pa so podatki, ki pričajo o visokem odstopanju tistih, ki delajo zelo veliko. Leta 2024 je 6,6 % zaposlenih v EU, starih od 20 do 64 let, v svoje glavni službi delalo dolge ure, kar po merilih Eurostata pomeni vsaj 49 ur ali več na teden.
Delež tistih, ki vsak dan delajo tudi po 10 ur in več, sicer upada: leta 2014 jih je bilo 9,8 %, leta 2019 pa 8,4 %.
Med državami EU je imela Grčija največji delež delavcev, ki delajo dolge delovne ure, in sicer 12,4 %, sledita Ciper z 10 % in Francija, kjer 9,9 % zaposlenih dela po 10 ur in več. Nasprotno pa so najnižje stopnje dolgih delovnih ur zabeležili v Bolgariji - 0,4 %, Latviji, kjer je zaposlenih, ki delajo dolge ure 1 % in Litvi, kjer je takšnih 1,4 % delavcev.
V Sloveniji povprečno vsak teden dela 50 ur ali več, kar pomeni vsaj 10 ur dnevno, 6 % zaposlenih, kar predstavlja 0,6 % manj od evropskega povprečja.
Najbolj delavni kmetje, gozdarji in ribiči
Gospodarske dejavnosti z najdaljšim delovnim tednom v EU so bile leta 2024 kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, kjer so delali po 41,2 ur tedensko, rudarstvo in kamnolomi z 38,8 delovnimi urami tedensko, v gradbeništvu pa so zaposleni tedensko delali povprečno 38,7 ur. Najkrajši delovni teden imajo zabeležen v dejavnostih gospodinjstev kot delodajalcev, povprečno 26,7 ur tedensko, v izobraževanju 31,9 ur ter na področju umetnosti, zabave in rekreacije, kjer tedensko povprečno delajo 32,9 ur.
Samozaposlenim se v povprečju godi slabše
Na ravni EU so imele leta 2024 samozaposlene osebe, ki zaposlujejo in torej sodijo med delodajalce, največje število običajnih tedenskih delovnih ur v svoji glavni zaposlitvi, to je 46,7 ure, sledile so jim samozaposlene osebe brez zaposlenih, znane tudi kot 'samostojni delavci', ki so tedensko povprečno delali 39,9 ur, zaposleni pa skoraj tri ure manj, saj so povprečno delali 36,6 ur na teden.
Državi z najdaljšim povprečnim delovnim tednom za delodajalce sta bili Francija (50,7 ure) in Belgija (50,4). Poleg tega Belgija kaže največjo razliko v številu običajnih delovnih ur na teden med zaposlenimi (35,3) in samostojnimi delavci (43,1).
Samozaposleni v Sloveniji v povprečju delajo 42 ur tedensko, s. p.-ji, ki imajo zaposlenega vsaj enega delavca, pa tedensko delajo 42,8 ur.
V mnogih državah EU so samostojni delavci leta 2024 delali več ur na teden kot zaposleni. Vendar pa so na Cipru, v Romuniji, Estoniji, Litvi in Latviji zaposleni delali bistveno več kot samostojni delavci. Največja razlika med tema dvema poklicnima statusoma se je pojavila na Cipru in v Estoniji, kjer so zaposleni v povprečju delali 5,6 oziroma 4,6 ure na teden več kot samozaposleni.
Koliko tedensko delajo moški, koliko ženske?
V EU so leta 2024 moški, zaposleni s polnim delovnim časom, delali 39,6 ure na teden, ženske v isti skupini pa le slabi dve uri manj, 37,7 ur.
Pri ženskah je bil najdaljši delovni teden ugotovljen v Latviji, in sicer 39,3 ure, sledili sta ji Bolgarija in Grčija z 39,1 ure in Litva, kjer ženske povprečno delajo 39 ur tedensko. Najkrajši delovni teden za ženske je bil ugotovljen na Nizozemskem, 35,1 ure, sledile pa so Finska s 35,9 ure, Irska s 36,1 ure in Belgija, kjer ženske tedensko delajo povprečno 36,4 ure.
Pri moških so leta 2024 le tri države Evropske unije imele delovni teden v povprečju daljši od 40 ur: Grčija - 42,4 ure na teden, Poljska - 40,7 ure in Ciper, kjer so moški povprečno delali 40,5 ure tedensko.
Leta 2023 je bilo sedem držav, v katerih so moški tedensko delali več kot 40 ur: Grčija, Ciper, Poljska, Irska, Italija, Romunija in Slovenija. Moški s polnim delovnim časom so najmanj ur na teden delali na Finskem, in sicer 38,3 ure in Madžarskem - 38,5 ure.
Morda vas zanima tudi:
Več delal, več boš davka plačal! Golobček pa pleše od sreče, ko nateguje narod po dolgem in po čez!