Cilje je zastavilo ministrstvo za infrastrukturo, ki je pripravilo dopolnjen nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), strateški dokument, ki zahteva, da si članice EU do leta 2030 postavijo ambiciozne cilje na petih področjih: razogličenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije in pa raziskave, inovacije in konkurenčnost. 

Slovenija si je, po besedah državnega sekretarja Bojana Kumra, na štirih področjih zastavila ambiciozne cilje, več pa bo treba storiti pri obnovljivih virih energije (OVE), da bodo ti lažje umeščeni v prostor in boljše sprejeti.

Dokument ima zdaj obliko končnega osnutka, preden ga javno razgrnejo, pa od okoljskega ministrstva čakajo še pozitivno mnenje o načrtu in okoljskem poročilu s prilogami. 

Foto: Profimedia Sončna elektrarna na hiši Do 2030 kar 27 odstotkov obnovljivih virov

Čeprav je Slovenija pri OVE še pod zastavljenimi cilji in letos ne bo dosegla ciljnega 25-odstotnega deleža, pa je vseeno nad povprečjem EU, poudarjajo na ministrstvu, kjer so si zastavili, da bo ta delež v končni rabi energije do leta 2030 dosegel vsaj 27 odstotkov. 

Pomembno vlogo pri tem bo imela raba energije v stavbah, kamor poleg stanovanjskih spadajo tudi vse javne in poslovne stavbe. 
Pri sprejemanju ukrepov na področju OVE bo zato posebna pozornost namenjena debirokratizaciji in ustrezni integraciji OVE na stavbe, v prostor in v energetski sistem, so zapisali v osnutku NEPN. 

Velik delež OVE naj bi se porabil za toploto in hlajenje, kar 41 odstotkov, pri tem pa naj bi se na račun večje energijske učinkovitosti stavb poraba lesne biomase zmanjšala za četrtino, raba OVE iz okolice pa povečala za 46 odstotkov, torej predvsem z večjo uporabo toplotnih črpalk. 

Novogradnje Gradnja hiš se bo podražila za 20 odstotkov

Nadpovprečna energijska učinkovitost

Eden od ciljev je tudi večja energijska učinkovitost, ki naj bi jo do leta 2030 povečali vsaj za 35 odstotkov glede na osnoven scenarij iz leta 2007 (povprečni cilj EU je izboljšanje za 32,5 odstotka). In pomemben dejavnik pri tem so tudi stanovanjske stavbe. 
Scenarij NEPN tako predvideva še višjo stopnjo energetskih prenov, večji poudarek tehnologijam OVE za ogrevanje in pripravo tople vode ter večje število priklopov na sisteme daljinskega ogrevanje in znatno rast števila teh v območjih, kjer je to ekonomsko upravičeno. V stavbah naj bi do leta 2050 prišli tudi do ničelnih emisij.

Načrti Le novo ogrevanje ali celovita obnova hiše. Kaj se bolj splača?

Kako bomo vse našteto dosegli?

Rabo končne energije v stavbah bi morali zmanjšati za 60 odstotkov in hkrati in zagotoviti zmanjšanje emisij TGP v stavbah vsaj za 70 odstotkov, oboje do leta 2030 glede na leto 2005. 

Zato je v NEPN med ukrepi tudi priprava novega pravilnika o učinkoviti rabi v stavbah, ki naj bi ga posodobili letos, na podlagi tega pa bomo lahko že nekaj časa znano zahtevo o gradnji skoraj nič energijskih stavb in tudi obnov v tem standardu prenesli v prakso. 

V NEPN je določeno tudi, da moramo vsako leto do leta 2030 in tudi v letih po tem celovito energijsko prenoviti dva odstotka stavbnega fonda. Pri stanovanjskih stavbah bo država to spodbijala prek Eko sklada in z nekaterimi drugimi ukrepi in spodbudami, ki pa še niso definirani, v naslednjih letih jih nameravajo šele oblikovati in pripraviti.

Novogradnje Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše

Novi kotli na olje čez dve leti prepovedani 

Že zdaj pa je jasno, da se mora zaradi dosege ciljev spremeniti struktura goriv, ki jih uporabljamo. Tako bo od leta 2023 prepovedana prodaja in vgradnja novih kotlov na kurilno olje, do leta 2030 pa naj bi se poraba tekočih goriv v stavbah zmanjšala kar za 85 odstotkov. Vsaj dve tretjini rabe energije v stavbah pa bo moralo biti do leta 2030 pridobljeno iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote). 

Foto: Žurnal24 main Peč, kurilno olje Po scenariju NEPN je v stavbah predvideno zmanjšanje porabe končne energije za 65 odstotkov do leta 2030 in 85 do leta 2040 glede na bazično leto 2017. Projekcije upoštevajo porast končne porabe električne energije na račun povečevanja deleža toplotnih črpalk kot tehnologij za ogrevanje v stavbah pri novogradnjah in menjavah starih, neučinkovitih sistemov, povečevanja porabe električne energije drugih tehničnih sistemov v stavbah (razsvetljava, hlajenje) in povečevanja porabe električne energije notranje opreme, kjer je velik porabnik storitveni sektor. 

Ogrevanje Zebe samske, enostarševske družine in najemnike

Med ukrepi, ki jih velja pozdraviti, je opredelitev energetske revščine, ki naj bi jo najkasneje do leta 2021 vnesli v področno zakonodajo, določili naj bi tudi kazalnike, ki bodo omogočili merjenje energetske revščine in analiziranje pojava. Na podlagi tega pa naj bi se z ustreznimi ukrepi bolj učinkovito spopadli s tem in energetsko revščino odpravili. 

Novi predpisi Vgrajevali bomo lahko le takšne peči