Pod streho > Gradimo & obnavljamo
17416 ogledov

Gradnja hiš se bo podražila za 20 odstotkov

zidana gradnja Profimedia
Primerjali smo stroške gradnje pasivne hiše, ki hkrati ustreza tudi novemu prihajajočemu standardu skoraj ničenergijske hiše, s hišo, ki zadosti trenutno predpisanim zahtevam in jo pogojno lahko uvrstimo v nizkoenergijski standard. Za prvo dobimo subvencijo, za drugo ne.

Najprej je treba natančno razmejiti, kaj je pasivna hiša (PH), kaj pomeni skoraj ničenergijska hiša (sNEH) in kaj nizkoenergijska hiša (NEH). Šele potem lahko primerjamo gradnje med sabo in ocenimo stroške za posamezno.

Hiša, grajena po predpisih je pogojno nizkoenergijska

Še približno eno leto bo veljalo, da po pravilniku o učinkoviti rabi energije (PURES) lahko gradimo NEH. To natančneje pomeni, da je njena raba za ogrevanje lahko 38 kWh na kvadratni meter na leto, na zunanjih stenah običajno zadostuje 15 centimetrov toplotne izolacije, na strehi 20, na talni plošči pa 10. Vgrajena so lahko okna z dvoslojno zasteklitvijo, prezračevalni sistem ni nujen. 

Veliko zahtev za skoraj ničenergijsko hišo 

Korak naprej je sNEH, za katero sicer še nimamo veljavnega standarda, pripravljavci pa napovedujejo, da bo omejitev za rabo energije za ogrevanje postavljena na 25 kWh/m² na leto, omejena bo tudi še dovoljena raba primarne energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, razsvetljavo. Poleg tega lahko pričakujemo tudi zahtevo, da bo treba vsaj polovico potrebne energije pridobiti iz obnovljivih virov energije na lokaciji, kjer bo hiša stala, če bo to seveda možno.

sNES hiša Novogradnje Pod streho Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše

Raba energije je najnižja v pasivni hiši

Pasivna hiša pa je glede na rabo energije, sicer samo za ogrevanje, najbolj asketska, saj je še dovoljena zgornja meja postavljena pri 15 kWh/m² na leto. Poleg tega mora zadostiti tudi zahtevam za zrakotesnost, kar pomeni, da mora nujno prestati test zrakotesnosti, pri čemer rezultat ne sme biti slabši od 0,6. Da bi izpolnila te osnovne zahteve, mora biti izdatno toplotno izolirana, pri hišah iz opeke to pomeni vsaj 20 centimetrov toplotne izolacije na zunanjih stenah, 35 do 40 centimetrov na strehi in 20 centimetrov na talni plošči, vgrajena mora imeti okna s trislojno zasteklitvijo po sistemu trojnega tesnjenja RAL, obvezno mora imeti vgrajen centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote.

Pasivna hiša Novogradnje Pod streho Pasivna hiša: Višja investicija in predsodki odvračajo graditelje. Upravičeno?

Ocena stroškov gradnje 

Predpostavimo, da glede na arhitekturno zasnovo in velikost ter primerljivo lokacijo gradimo tri enake hiše. Gre za klasične dvokapnice, s pritličjem in mansardo, velike 150 kvadratnih metrov. 

Predpostavimo še, da so vse hiše izolirane s kameno volno ali kakšnim od naravnih materialov, kot  so celuloza in lesne vlaknenke, vendar različnih debelin. Vgradili bomo lesena okna, vendar ne v vse hiše trislojna. Izbrali bomo enako kritino in zaključni fasadni sloj. Ogrevale se bodo s toplotno črpalko, povezano s sistemom talnega gretja. 

hiša brez kleti | Avtor: Pinterest Pinterest

Ocena stroškov zajema gradnjo do četrte podaljšane faze, kar pomeni, da so hiše popolnoma končane zunaj, vgrajene imajo strojne inštalacije, vodovodno in električno napeljavo , narejeni so grobi in fini ometi, manjkajo pa vse zaključne talne obloge, fina obrtniška dela in oprema.

Hiša, ki zadosti predpisom

Glede na splošno dostopne podatke je cena kvadratnega metra klasično grajene hiše, ki zgolj zadosti predpisom, približno 900 evrov. Torej bi 150 kvadratov velika hiša stala 135.000 evrov. Enako veliko montažno hišo lahko postavimo za približno 127.000 evrov. K temu pa moramo dodati še strošek talne plošče, kar v povprečju znese 10.000 evrov, torej bi bila skupna cena 137.000 evrov. 

Pri primerjavi je treba upoštevati še to, da je strošek projektne dokumentacije pri montažni hiši že vštet v ceno, medtem ko pri zidani ni, ocenimo ga lahko na približno osem tisoč evrov. Zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da v obeh hišah lahko dobimo do največ 1000 evrov nepovratnih sredstev za vgradnjo toplotne črpalke. Do drugih spodbud pa graditelj ni upravičen. 

Končna cena hiš bi bila:

  • zidana 142.000 evrov
  • montažna 136.000 evrov

Hiša, grajena po skoraj nič energijskem standardu

Če bi naredili korak naprej in obe hiši zgradili po skoraj ničenergijskem standardu, bi jima morali dodati nekaj centimetrov toplotne izolacije, vgraditi okna s trislojno zasteklitvijo, vgraditi tudi mehansko prezračevanje z vračanjem toplote ter dodaten sistem, ki bi izkoriščal obnovljive vire energije. To lahko dosežemo z vgradnjo denimo sončnih kolektorjev ali pa s postavitvijo sončne elektrarne na streho. Tako bi dosegli, da hiša izpolnjuje zahteve sNEH, kar med drugim pomeni, da bi za ogrevanje na leto porabila 25 kWh/m².

Pri zidani hiši lahko k prej izračunanim 142.000 evrom prištejemo še približno 6000 evrov za prezračevalni sistem z rekuperacijo, približno dodatnih 3000 evrov za vhodna vrata in trislojno zasteklitev ter RAL-montažo ter približno 2000 evrov za dodatno toplotno izolacijo in 3000 evrov za tri sončne kolektorje z montažo. Dodamo pa lahko še približno 2000 evrov za pripravo projektne dokumentacije, saj je načrtovanje sNEH zahtevnejše.  Ko vse skupaj seštejemo, je vsota 158.000 evrov. 

Od te cene lahko odštejemo 900 evrov subvencije za sončne kolektorje in največ 2000 evrov za prezračevanje. 

montažna hiša | Avtor: Profimedia Profimedia

Glede na dostopne cenike tipskih montažnih hiš, je cena za 150 kvadratnih metrov veliko skoraj ničenergijsko hišo, ki bo izolirana s 30 centimetri mineralne volne, vgrajena pa bodo trislojna lesena okna po RAL-sistemu ter prezračevalni sistem z rekuperacijo in sončnimi kolektorji, približno 160.000 evrov. 

Tudi v tem primeru lahko od cene odštejemo subvencijo za vgradnjo sončnih kolektorjev, toplotne črpalke in prezračevalnega sistema, kar skupaj nanese največ 3900 evrov. Spet upoštevamo ceno talne plošče 10.000 evrov.

Končna cena hiš bi bila:

  • zidana 156.100 evrov
  • montažna 166.100 evrov

novogradnja | Avtor: Profimedia Profimedia

Kombinacija pasivna hiša in sNEH

Če se odločimo za gradnjo PH, je smiselno, da pri tem izpolnimo tudi pogoje za sNEH, saj bomo le v tem primeru dobili nepovratna sredstva za gradnjo. Eko sklad namreč zahteva, da hiša istočasno izpolnjuje predviden predpis o 50 odstotkih rabe obnovljivih virov energije in elemente pasivne hiše. Torej raba energije ne sme biti 25 kWh/m² na leto, temveč 15 kWh/m² na leto. 

Da bi vse pogoje dosegli, mora biti hiša še bolj toplotno izolirana in zrakotesna, okna morajo biti še bolj energijsko učinkovita.  

Če bomo takšno hišo zidali, lahko računamo da bo cena kvadratnega metra približno 1200 evrov, torej ceno hiše lahko ocenimo na 180.000 evrov, ceno projektne dokumentacije pa na 14.000 evrov. Skupaj torej 194.000 evrov. 

Naložbo v montažno pasivno hišo, ki bo hkrati tudi sNEH, pa po cenikih ponudnikov lahko ocenimo na 185.000 evrov. Spet dodajmo še strošek talne plošče, tokrat 12.000 evrov, torej bo hiša stala 197.000 evrov. 

Za montažno hišo, iz cenika smo izbrali takšno, ki je v celoti izolirana s celuloznimi kosmiči in lesnimi vlaknenkami, dobimo 20.000 evrov subvencije, za zidano, ki je izolirana z mineralno volno, pa približno 15.000. 

Končna cena hiš bi bila:

  • zidana 179.000 evrov
  • montažna 177.000 evrov
Načrti za hišo Novogradnje Pod streho Zidana ali montažna hiša? Za in proti

Primerjava cen različnih energijskih tipov gradenj, ki temelji zgolj na ocenah oziroma povprečnih cenah, pokaže, da se bo gradnja hiš čez dobro leto, ko naj bi gradili skoraj nič energijske hiše, v primerjavi z gradnjo hiš po zdaj veljavnih standardih podražila za približno 10 do 20 odstotkov. Razlika med sNEH in pasivno hišo, ki hkrati zadosti tudi skoraj ničenergijskemu standardu, pa bo še manjša. Zato bo takšna gradnja upoštevajoč še življenjsko dobo hiše, obratovalne stroške in  udobje zagotovo v prihodnje najbolj gospodarna. 

Pasivna hiša Novogradnje Pod streho Pasivna hiša: Hišo in vodo grejejo za 10 evrov na mesec

Več o gradnji in obnovi najdete tukal.

Komentarjev 22
  • maresem 16:07 13.november 2019.

    Pišete kozlarije, da glava boli. Mogoče bi šli graditi na luno... mars?!

  • Baubau 22:53 12.november 2019.

    Nabijem vas na tiča z vašimi podražitvami.Vse gre po domače v p.... materino,pa naj gre še to.

  • VonLiegenStuhl 21:49 12.november 2019.

    Problem Slovenije je v tem, da 90% državljanov sploh ne pozna drugega kot zidavo z betonom, cegli in stiroporjem. Ko jim omeniš, da boš gradil leseno hišo, brunarico ali skeletno masivno, te vsi gledajo, kot čudaka. Da je ta gradnja ...prikaži veča bistveno bolj primerna in ekološka nikogar ne zanima. Potem, pa še posiljevanje s strani takoimenovanih strokovnjakov, ki predpisujejo nemogoče. Tukaj je še vprašanje amortizacije stavbe pri vložkih gradnje, ki nikakor ne pokrijejo investicije.Skratka,bljak!