"Geopolitične razmere nas opozarjajo na krhkost stabilnosti, narava pa nas vse pogosteje opozarja, kako ranljivi smo in da oskrba z energijo nikakor ni samoumevna. Trajnostna oskrba zato ni več izbira, temveč nujnost in naša skupna odgovornost. A energetski prehod mora biti socialno pravičen," Duška Godina direktorica agencije poudarja v uvodu poročila.

Podatki za leto 2025 potrjujejo, da je Slovenija že na poti preobrazbe v smeri večje energetske neodvisnosti in podnebne odgovornosti. Delež energije iz obnovljivih virov (OVE) v bruto končni rabi naj bi glede na oceno Instituta Jožef Štefan dosegel 25,4 odstotka. Kljub napredku pa cilj 33-odstotnega deleža do leta 2030 ostaja še precej oddaljen. "Ukrepe za prehod na trajnostno oskrbo bo zato treba pospešiti, a naslavljanje zgolj proizvodnih virov ne bo zadoščalo," še pravi Godina in poudari, da je eden izmed ključnih stebrov tudi zniževanje rabe energije.

Več kot polovica elektrike iz OVE

Pokritost rabe z domačo proizvodnjo je pod 10-letnim povprečjem. Z domačo proizvodnjo smo lani pokrili 82,8 odstotka rabe električne energije končnih odjemalcev. Ob upoštevanju celotne proizvodnje v NEK je bila Slovenija tudi lani neto izvoznica električne energije, pri čemer je bilo 40 odstotkov vse proizvedene in prevzete električne energije iz jedrske elektrarne, 40 iz OVE in dobrih 19 iz fosilnih goriv.

Če upoštevamo zgolj polovico proizvedene električne energije iz NEK, ki po mednarodni pogodbi pripada Sloveniji (preostalih 50 odstotkov pa Hrvaški), so deleži primarnih virov proizvodnje drugačni, in sicer skoraj 52 odstotkov iz OVE, 24,4 odstotka iz fosilnih goriv in skoraj 24 iz jedrskega goriva.

Čeprav se je proizvodnja iz OVE v primerjavi z letom 2024 zmanjšala za nekaj več kot 13 odstotkov, kar je predvsem posledica slabše hidrologije, pa izstopa podatek o rasti proizvodnje iz sončne energije, saj se je ta glede na leto 2024 povečala za četrtino.

Na področju oskrbe s toploto je plin prevzel vlogo primarnega energenta, 19 odstotkov toplote je bilo proizvedeno iz OVE, za skoraj 17 odstotkov pa je bila manjša poraba premoga.

Skupna raba končnih odjemalcev električne energije, plina in toplote je bila višja, in sicer štiri odstotke je bila višja skupna raba električne energije vseh končnih odjemalcev, 10 odstotkov je bila višja skupna raba plina in za dobre štiri odstotke višja poraba toplote.

Elektrifikacija prometa zaostaja

Trend elektrifikacije prometa je vse vse bolj izrazit, rast tega segmenta pa v zadnjih mesecih opazna tudi v vsakdanjem življenju, a so električna vozila v kategoriji osebnih in lahkih komercialnih vozil v Sloveniji ob koncu leta 2025 predstavljala le dvoodstotni delež vseh vozil (skupno 29.219 vozil).

Ti podatki jasno kažejo, da je pot do širše elektrifikacije prometa še dolga. Za doseganje zastavljenih ciljev bodo med drugim potrebna nadaljnja in obsežnejša vlaganja v distribucijsko elektroenergetsko omrežje ter pospešena širitev javne polnilne infrastrukture, ki je ob koncu leta obsegala 2545, polnilnih mest.

Lani so bila vlaganja v omrežja rekordna

Realiziranih je bilo za 267 milijonov evrov naložb v distribucijski sistem električne energije. To je vrednostno največ v zgodovini ter kaže na trend povečanih potreb po obsežnejših vlaganjih, če bo država želela doseči ambiciozne cilje zelenega prehoda in razogljičenja. "Pričakujemo, da se bodo naložbe v prihodnje še povečevale, temu je pravočasno sledila omrežninska reforma, ki se uspešno uporablja že skoraj dve leti in katere cilj je učinkovita raba omrežij in ohranjanje oziroma upočasnitev rasti konice ter prihodnjih stroškov naložb".

Pomembno vlogo pa bo morala odigrati tudi država z oblikovanjem ustreznih razvojnih in podpornih shem, zagotavljanjem stabilnega in predvidljivega okolja ter predvsem z neposeganjem v omrežninske prihodke elektrooperaterjev, kot smo jih videli v preteklih obdobjih, še dodajajo v poročilu.

Energija predstavlja skoraj 60 odstotkov končnega stroška

 Končna cena oskrbe z električno energijo in plinom za značilnega gospodinjskega odjemalca je bila tudi lani bistveno pod povprečjem EU. Oba maloprodajna trga prav tako ostajata visoko koncentrirana.

Podrobnejši pogled v strukturo cen električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca razkriva specifične okoliščine preteklega leta. Tako je delež postavke cene dobavljene električne energije znašal dobro polovico skupnega zneska (57,1 odstotka), delež omrežnine samo 21,3 odstotka, delež prispevkov 2,8, delež trošarine in davka na dodano vrednost pa 18,8 povprečne letne končne cene.

Zaradi različnih interventnih ukrepov in regulacije cen energije struktura končne cene v letu 2025 tako ni odražala dolgoročnih stroškovnih signalov elektroenergetskega sistema.