Kot so na novinarski konferenci v Ljubljani opozorili predstavniki obeh institucij, pomen zgodnjega odkrivanja in hitrega ukrepanja ob pojavu karantenskih bolezni in škodljivcev rastlin ponazarja primer japonskega hrošča, ki smo ga v Sloveniji prvič zaznali v letu 2024.

"Že samo ime pove, da je dejansko njegova domovina Japonska, vendar se k nam ni razširil iz Japonske, temveč predvidoma preko Amerike, kjer je prisoten že več kot 100 let. Prvič so ga zaznali v Italiji leta 2014," je poudarila Polona Bitenc Pavliha iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Ob najdbi hrošča v Italiji je bila njegova populacija že zelo velika, zaradi česar ga tam po njenih besedah niso mogli zajeziti tako kot ga trenutno poskuša Slovenija, kjer so strokovnjaki zaznali zelo malo populacijo.

"Predvidevamo, da se je hrošč, ko se je njegova populacija dovolj hitro namnožila, v Slovenijo razširil s tovornjaki," je izpostavila. Ob tem je dodala, da sta bili lokaciji najdbe prvih hroščev v letu 2024 avtocestni počivališči v Lukovici in na Barju. Posamične najde so zaznali tudi pri Trebnjem in na Tepanjah.

Pristojni so začeli izvajati intenzivne preiskave in tudi ukrepe za zajezitev njegovega širjenja, saj lahko širitev japonskega hrošča po besedah Bitenc Pavliha predstavlja "resna tveganja tako za gospodarstvo, okolje kot družbo". V luči tega so namestili tudi okoli 130 posebnih pasti v zeleni barvi na območjih Lukovice in Barja.

Gre za ukrep, ki se, tako Bitenc Pavliha, trenutno izkazuje kot "najbolj učinkovit ukrep, s katerim se borimo proti škodljivcu".

Tako imenovano napadeno območje na Barju, kjer se izvaja ukrep množičnega ulova s pastmi, konkretneje obsega industrijsko cono Vič, naselje Murgle, vrtičke ob Malem Grabnu ter območje golf igrišča na Barju. Samice japonskega hrošča si namreč rade poiščejo vlažne travnika, na katerih odložijo jajčeca.

"Hrošča lahko opazimo v naravi letati tam nekje od konca junija pa vse do oktobra. V tem času se pari in potem samice izlegajo jajčeca najraje v vlažno travinje," pa je orisal Jaka Razinger iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

Kot je pojasnil, v obdobju, ko hrošč leta v naravi, na inštitutu izvajajo tudi monitoring s feromonskimi pastmi. "Ko s pastmi dokažemo, da je hrošč na slovenskem teritoriju prisoten, pa na mesta, kjer smo ga našli, nastavimo še veliko več pasti," je pojasnil. S tem želijo hrošča v čim večji meri izloviti ter s tem zmanjšati njegov razmnoževalni potencial v naravi.

Na inštitutu se ukvarjajo tudi z iskanjem njegovih ličink oz. ogrcev, proti katerim se borijo tako, da na travišča aplicirajo mikroskopsko male črvičke, ki so naravni sovražniki japonskega hrošča. "Močno dvignemo populacijo naravnega sovražnika, da jih na naraven način zatiramo v okolici Lukavice pa Barja," je dodal.

Japonski hrošč, ki v dolžino meri okoli 11 milimetrov ter ima naglavni ščit kovinsko zelene barve, se prehranjuje z več kot 400 rastlin, med njimi pa so vinska trta, koruza, soja, sadne vrste, gozdno dreveje in tudi vrtnice. "Če se preveč namnoži, ker je invaziven, ima velik potencial za to, da bo lahko povzročal obsežno gospodarsko škodo, zato je to tak problem," je opozoril Razinger.

Med pomembnimi ukrepi je Bitenc Pavliha izpostavila tudi ozaveščanje javnosti. Med aktivnostmi, ki jih izvajajo, je omenila tudi distribucijo letakov na naslove prebivalcev, ki živijo v napadem območju.

Da so pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča na vrtovih, pa pristojni pozivajo tudi državljane. "V primeru suma, da gre za japonskega hrošča, naj to takoj sporočijo na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin," je poudarila. Ob tem je pozvala tudi k priložitvi fotografij živali. "Že iz teh lahko sklepamo, ali mogoče gre za japonskega hrošča sicer ali ne, v primeru suma pa zadevo predamo kmetijskemu inštitutu, da lahko potem na lokaciji dejansko preverijo, za kaj gre," je še dodala.