V nadaljevanju preberite:
- Kako se trata na dvorišču brani pred pomanjkanjem vode?
- Ali je s požgano travo konec ali se bo obnovila, kako lahko to ugotovimo?
- Kako trati pomagamo po dolgotrajni suši?
- Kdaj je treba trato popolnoma obnoviti?
Dolgotrajna suša ni bila usodna le za vrtne pridelke in cvetlične grede, močno je prizadela tudi trato, še posebej, če smo bili odgovorni in varčevali s pitno vodo, zato je v zadnjih tednih nismo zalivali. Zdaj opazujemo rjave, popolnoma posušene zaplate, kjer je bilo najhuje, pa se je celotna zelenica spremenila v "puščavo".
Dolgotrajna suša z visokimi temperaturami najprej ustavi rast trave. Bilke porumenijo, se poležejo in postanejo krhke. To je naraven obrambni mehanizem, s katerim se trata poskuša ohraniti, zato preide v mirovanje.
Če suša traja več tednov, se zgornji sloj tal popolnoma izsuši, korenine pa izgubijo sposobnost črpanja vode. Takrat se začne odmrtje najprej posameznih bilk, nato večjih zaplat
Čeprav se na pogled zdi, da za porumenele bilke, ki so precej krhke in se pod težo koraka lomijo, ni več upanja, to še ne pomeni, da so odmrle tudi korenine.
Korenine: so žive ali ne
Preden se lotimo kakršnega koli reševanja trate, zato najprej preverimo, ali so korenine še žive. Lahko počakamo prve padavine. Če se bo po nekaj dneh trata začela obnavljati in zeleneti, potem si lahko obetamo naravno obnovo zelenice, ki pa ji je treba malo pomagati. Če se ne bo zgodilo nič, potem so korenine odmrle in potrebna bo popolna obnova trate.
Tudi po barvi lahko ugotovimo, ali so korenine žive ali ne. Pri živih bilkah lahko tik ob tleh opazimo rahlo zeleno ali sveže belkasto tkivo, medtem ko je odmrla trava enotno rjava in lomljiva.
Zalivanje ne bo dovolj
Če smo ugotovili, da so korenine žive, zgolj zalivanje posušene trate ne bo nujno dalo pravega učinka, saj voda skozi zbito izsušeno prst ne uspe prodreti do korenin, hkrati pa hitro izhlapeva s površine. Treba ji je pomagati. Najprej je treba z grabljami odstraniti odmrle, posušene dele bilk, potem pa z vilami ali namenskim orodjem površino naluknjati, prezračiti, da bo voda lahko prodrla golobje, korenine pa bodo dobile kisik.
Ko se bodo tla zaradi zalivanja ali padavin omehčala, je dobro posušene dele posipati s tanko plastjo komposta, ki izboljša strukturo tal in zadržuje vlago.
Gnojenje je napaka
Čeprav marsikdo misli, da bo z dodatkom namenskih gnojil pospešil obnovo posušene zelenice, je to zmotno. Z gnojenjem še ne obnovljene trate, bomo naredili več škode kot koristi, saj gnojilo dodatno obremenjujejo korenine, zato pravega učinka ne bo, lahko jih celo "požge", Šele, ko so bilke spet zelene in aktivne, lahko uporabimo blago, počasi delujoče gnojilo.
Setev na manjših površinah
Na posameznih manjših zaplatah, kjer travne bilke niso žive, je edina rešitev dosejevanje. Sejemo na zrahljana in prezračena tla, takrat, ko so vlažna, da se bo seme lažje sprijelo z zemljo in kalilo. Rahlo ga vtremo v zemljo, sicer ga bodo odnesel veter ali pozobale ptice. To je najbolje narediti pred dežjem, ki bo namočil na novo posejanje dele.
Popolna obnova lahko traja od dva do šest tednov, odvisno od vrste trave, tal in temperature. Če je bila škoda večja, bo treba večkrat prezračevati in dosejevati. V tem času zelenice ne obremenjujemo, ne kosimo prenizko, ne hodimo po njej po nepotrebnem in ne gnojimo prehitro.
Popolna obnova trate
Če je ruša povsem odmrla, je potrebna popolna prenova. Najprej odstranimo staro rušo, nato zrahljamo tla vsaj do globine desetih centimetrov. Zemljo obogatimo s kompostom ali kakovostno vrtno zemljo, saj bo nova trava potrebovala stabilno podlago.
Površino poravnamo in počakamo na obdobje, ko je zemlja naravno vlažna. Zgodnja jesen je za to idealna, saj so temperature nižje, tla pa še vedno topla, kar pospeši kalitev. Lahko pa trato obnovimo tudi spomladi.
sama od sebe bo zrasla,še vedno je in še bo,sam mal treba potrpet