Travo je posejala pred približno 14 dnevi in jo takrat pognojila z mineralnim in organskim gnojilom. V kmetijski zadrugi ji je prodajalec svetoval, da je zdaj ravno pravi čas, da z organskim gnojilom pognoji še enkrat ter dodal, da bo trava rasla še bolje, če bo gnojenje ponovila tudi sredi maja.
Preračunala je, da bo upoštevajoč njegov nasvet, samo za organsko gnojilo v obliki stisnjenih briketov, plačala 120 evrov. Za vsako gnojenje bi namreč potrebovala po dve vreči, cena vsake pa je 20 evrov. Prodajalec jo je celo nagovarjal, naj izbere dražje gnojilo po ceni 30 evrov na vrečo, ker je bolj koncentrirano, zato bo učinek še boljši, nam je zaupala. Zanima jo, ali je treba posejano travo res toliko gnojiti.
Pred setvijo kompost in mineralno gnojilo
Travo je treba redno gnojiti, vendar ne trikrat v dobrem mesecu po setvi. Ko pa govorimo o strošku vzdrževanja in gnojenja trate, pa velja, da je ta ena od najdražjih rastlin na vrtu, ki poleg tega zahteva še veliko vzdrževanja. Poleg redne košnje, še gnojenje, zračenje, valjanja in zalivanje. Seveda, če želimo, da bo njen videz kar se da všečen.
Strokovnjaki svetujejo, da že pred sejanjem trave, tlom dodamo toplotno obdelan kompost, da jih izboljšamo. Tak kompost ne vsebuje kalivih semen plevela. Lahko se odločimo tudi za organsko gnojilo v obliki stisnjenih briketov ali pa tako imenovano startno gnojilo za trato.
Tik pred setvijo pa pognojimo še z mineralnim gnojilom za trato s podaljšanim sproščanjem, kar pomeni, da je travi na voljo takrat, ko ga potrebuje. Če travo sejemo spomladi, sta pomembna dušik, ki spodbuja rast trave, in fosfor, ki spodbuja razvoj korenin. Pri jesenski setvi pa je pomemben predvsem kalij, ki travi pomaga prezimiti. Pri gnojenju se držimo navodil, ki so napisana na embalaži izbranega gnojila.
Obogatimo in zrahljamo tla
Gnojila in druge pripravke dodajamo tudi glede na sestavo tal. Če so ta peščena, torej zelo prepustna za vodo, je bolje kot organske brikete dodati kompost, ki ga lahko kupimo. Organska snov bo zemlji omogočila zadrževanje vode. Če so tla ilovnata, je zemlji dobro dodati kremenčevo mivko. Kislim tlom, na katerih se bo razraščal mah, dodamo kalcijev karbonat za razkisanje, ki bo to preprečil.
Zadostuje dvakrat na leto
Naslednje gnojenje, v precej manjši količini, je dobro opraviti konec poletja, uporabimo pa lahko mineralna gnojila s postopnim sproščanjem ali organsko gnojilo, ki prav tako deluje počasi. Večina trgovcev z gnojili priporoča gnojenje štirikrat na leto, in sicer zgodaj spomladi, konec junija, konec poletja in pozno jeseni, vendar se precej strokovnjakov strinja, da zadostuje gnojenje dvakrat na leto. Gnojenje lahko nadomestimo tudi z mulčenjem.
Travniki so manj občutljivi
Pogostost gnojenja je odvisna tudi od okolja, v katerem trava raste in naših pričakovanj, kako naj bo videti. Trate so pogosto veliko bolj negovane in tudi gnojene v urbanih okoljih, kjer na vrtovih želimo gosto, temnozeleno, enakomerno raščeno trato brez plevelov. Na podeželju, kjer so vrtovi nekoliko bolj divji in pisani, pa se trata obrašča in razrašča sama, brez dodatnega gnojenja, razen ob setvi, še zlasti, če z nje ne odstranjujejo ostankov po košnji. Res pa je, da raste nekoliko bolj neenakomerno, polna je cvetlic in tudi plevelov, v resnici govorimo o travnikih in ne tratah.
Sejemo do sredine maja
Travo sejemo od sredine sredine aprila do sredine maja, ko se dnevne in nočne temperature povzpnejo na okoli 10 stopinj Celzija. V takšnih pogojih bo kalila hitro, če so tla pripravljena pravilno, že v 10 do 14 dneh.
Najbolje bo kalila in kasneje rasla na odcednih, rahlih tleh, saj ima precej plitve korenine. Tla je najbolje prekopati do globine 15 centimetrov že jeseni, da se čez zimo ustvari fina grudičasta struktura. Lahko pa to naredimo vsaj 14 dni pred setvijo, da se tla uležejo. To lahko naredimo ročno ali s frezo, nato s površine odstranimo kamenje, korenine, plevele in morebitne ostanke stare travne ruše.
Če moramo na površino, kjer bo trata, zemljo navoziti, jo je treba sproti utrjevati, saj se bo v nasprotnem lahko posedla tudi za 30 centimetrov.
Sejemo enakomerno vzdolž in povprek
Tla pognojimo in jim, kot že rečeno, po potrebi, dodamo kremenčevo mivko ali pesek oziroma kalcijev karbonat, če to kisla.
Seme trave oziroma travno mešanico izberemo glede na tla, sončno in senčno lego, odpornost na visoke temperature, pogostost padavin oziroma dostopnost vode za zalivanje, odpornost na obremenitve, zahtevnost vzdrževanja in sposobnost obnavljanja. Izbira travnih mešanic je res pestra.
Posejano površino nato povaljamo, da se seme sprime z zemljo, zalijemo, pri čemer uporabimo razpršilnik in ne curek, ki bi tla zbil, ter pokrijemo s kopreno, da semen ne pozobajo ptiči.
Površino je treba redno in dovolj zalivati
To pomeni, da ne smemo dovoliti, da bi se izsušila, voda pa mora prodreti vsaj 10 centimetrov globoko. Če bomo zalivali zgolj površinsko, bo trava razvila še bolj plitve korenine, zaradi česar bo manj odporna proti suši.
Ko trava vznikne, preverimo, ali so morda kje ostale prazne lise, na katere čim prej sejemo na novo. Mlado travo prvič kosimo, ko doseže višino približno 10 centimetrov, rez pa naj ne bo nižji od petih centimetrov.
