To se sprašuje tudi uporabnik foruma Gradimo, urejamo in opremljamo dom. Takole je napisal: "Ali je možno ločiti hišne priključke pri enogospodinjski hiši? Vzpostavili bi tudi etažno lastnino? Hiša bo razdeljena na spodnjo, pritlično etažo in zgornjo etažo, v kateri bo mansarda. V tej bi želeli imeti svoj števec za vodo, elektriko in plin. Ali je treba za to pridobiti gradbeno dovoljenje za dvogospodinjsko hišo?“
Zanimivo vprašanje, odgovor pa bo v pomoč marsikomu. Vse več mladih si namreč ureja svoj prvi dom v mansardi ali v eni od etaž družinske hiše. Neredko pa se tudi lastnikih prevelikih hiš odločijo, da prodajo le njen del, denimo eno nadstropje. Novi stanovalci si želijo dom urediti po svoji meri, k temu pa spada tudi pravična delitev stroškov za elektriko, vodo, ogrevanje.
Odgovore na to, kako lahko to uredijo, ali lahko iz enostanovanjske hiše naredijo dvostanovanjsko in pri tem uredijo tudi etažno lastnino ter v svoj del pripeljejo komunalne priključke, smo poiskali na ministrstvu za okolje in prostor.
Kot smo izvedeli, zadeve niso tako zelo preproste, kot si morda marsikdo misli. Najprej je pomembno, kako je v hiši, kjer na primer živita dve družini, urejena solastnina ali etažna lastnina. Drug, še bolj pomemben vidik pa je, ali imata družini skupno odjemno mesto za komunalne priključke ali dve ločeni odjemni mesti.
Skupno odjemno mesto
V enostanovanjski hiši lahko le del te uredimo v nove bivalne prostore, na primer za mlado družno. Če se vsi stanovalci dogovorijo, da bodo imeli skupne komunalne priključke, ki jih zaradi potreb nove družine lahko le preoblikujejo, lahko namestijo odštevalne števce, na podlagi katerih pravično razdelijo stroške za elektriko, vodo ali plin, pravijo na ministrstvu. Hkrati opozorijo, da je treba za posamezno napeljavo in namestitev odštevalnih števcev pogoje preveriti pri upravljavcih.
Gradbeno dovoljenje za takšne spremembe ni potrebno, saj glede na gradbeni zakon ne gre za spremembo namembnosti, „če se ta spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov.“ Ali drugače, uporaba enostanovanjske stavbe se lahko spremeni brez gradbenega dovoljenja samo, če je tudi po spremembi še vedno enostanovanjska, kar je pogost primer, ko se del hiše uredi za bivanje razširjene družine. Enostanovanjska stavba pa ima le en priključek na posamezno vrsto komunalne opreme.
V takšnih primerih hiša največkrat v celoti ostane v lasti obstoječega lastnika, lahko pa se starši in otrok, ki si s svojo družino v njej ureja dom, dogovorijo tudi, da bodo solastniki, saj to še ne pomeni, da je hiša postala dvostanovanjska.
Solastnina po stvarnopravnem zakoniku pomeni, „da bodo imeli solastniki solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari. Delež vsakega bo določen v sorazmerju s celoto (idealni delež), če solastniški deleži ne bodo določeni, se domneva, da so enaki.“
Ločena odjemna mesta in etažna lastnina
Povsem drugače pa je, če se mlada družina odloči, da želi imeti svoje komunalne priključke in svoja odjemna mesta. V tem primeru lahko postanejo solastniki, lahko pa se odločijo tudi za vzpostavitev etažne lastnine.
Stvarnopravni zakonik določa etažno lastnino tako, da se določijo skupni deli in solastniški delež vsakega etažnega lastnika. Ker pa se etažna lastnina lahko vzpostavi le na stavbi, ki ima več delov, torej na dvo- ali večstanovanjski stavbi, to pomeni, da hiša ni več enostanovanjska temveč dvostanovanjska.
„Če se znotraj enostanovanjske stavbe uredita dve ločeni stanovanji (samostojni vhodi, ločena odjemna mesta za priključke), ne moremo več govoriti o enostanovanjski stavbi temveč gre za dvo- ali večstanovanjsko stavbo, za katero je treba pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje,“ pojasnijo na ministrstvu.
To velja tudi v primeru, da so v hiši vzpostavili solastnino, hkrati pa naredili ločene vhode in dodali nova odjemna mesta za komunalne priključke.
Gradbeno dovoljenje pa še ni vse, kar zahteva zakonodaja, če želimo ločena odjemna mesta za komunalno infrastrukturo in etažno lastnino. Plačati je treba tudi komunalni prispevek. „Skladno z zakonom o urejanju prostora je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo investitor ali lastnik objekta, ki se na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo, ali ki povečuje zmogljivost ali namembnost objekta,“ pojasnijo na ministrstvu.
Čeprav se zaradi novega stanovanja v hiši, njena bruto tlorisna površina ni spremenila, se je pa spremenila namembnost hiše. Kot že rečeno je iz enostanovanjske postala dvostanovanjska, zato so izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka. „Vendar se v tem primeru komunalni prispevek odmeri le za nastale spremembe in ne za celoten objekt. Če pa gre samo za preoblikovanje instalacij znotraj stavbe zaradi novih merilnih mest znotraj stavbe komunalnega prispevka ni treba plačati.“
Glede na zakonske predpise se vsekakor bolj splača, če mlada družina v svojem stanovanju izkoristi obstoječe priključke v hiši, namesti odštevalne števce ali pa se z lastnikom kako drugače dogovori o plačevanju stroškov elektrike, vode, plina.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Koliko praznih hiš, kleti in mansard je v slo, bi lahko vsi imeli stanovanja in to poceni
adijo pamet kdo je tako neumen, da si gre to dejansko delat..
www.Badoo.red - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks