Pod streho
1250 ogledov

Stopicanje na mestu bo davkoplačevalce stalo več 10 milijonov evrov

električni avto Profimedia
Zelo drago bomo plačali to, da do konca leta ne bomo dosegli lastnega cilja, 25-odstotnega deleža OVE v bruto končni rabi energije.

Da Slovenija ne bo dosegla cilja, ki si ga je zastavila na področju obnovljivih virov energije, čivkajo že vrabčki. Do konca letošnjega leta bi namreč moral delež OVE v bruto končni rabi energije znašati 25 odstotkov, po zadnjih točnih podatkih, ki veljajo za leto 2018, pa smo se ustavili pri 21,1 odstotka.

Na predstavitvi Nacionalnega energetskega podnebnega načrta ta teden, smo prvič izvedeli za bolj oprijemljivo številko, koliko nas bo zaostanek za ciljem, ki smo si ga postavili sami, stal. Kot je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, naj bi za vsako odstotno točko, za katero zaostajamo, plačali devet milijonov evrov. Glede na podatke iz leta 2018, naj bi za zaostanek plačali 35 milijonov evrov. Do konca leta se delež OVE sicer lahko še malenkost poveča, bistveno pa ne.

So cilji postavljeni previsoko?

Vprašanje pri tem je, ali smo si zastavili previsoke, nerealne cilje, zaradi katerih bomo zdaj globoko morali seči v žep, ali pa smo za dosego ciljev naredili premalo? Enoznačnega odgovora na to ni, pregled zadnjih podatkov Eurostata za obdobje 2004 - 2018 pa pokaže, da je bil napor, ki smo ga vložili, precej manjši kot v večini drugih držav članic EU.

Najprej lahko ugotovimo, da ima Slovenija sicer večji delež OVE v energijski bilanci, kot je povprečje v EU in je na 11. mestu, vendar pa lahko ugotovimo tudi, da je v 15 letih zelo malo napredovala. 

Napredek Slovenije med najslabšimi

Glede na to, da so imele države članice precej različna izhodišča, lahko ugotovimo, da je delež OVE v svoji energijski bilanci v navedem obdobju najbolj povečala Danska, iz 14,8 (2004) na 36,1 odstotka, kar je 21,3 odstotne točke. V Sloveniji smo v enakem obdobju delež OVE povečali zgolj za pet odstotnih točk in sicer iz izhodiščnih 16,1 odstotka na že omenjenih 21,1 odstotka. 

Vetrnice | Avtor: Profimedia Profimedia
Podobno slabo sta se odrezali Nizozemska in Slovaška, večina drugih držav pa je delež OVE v svoji energetski bilanci povečala vsaj za sedem do 11 odstotnih točk. 

Še manjši napredek sta dosegli le Poljska in Hrvaška. Pri slednji velja opozoriti, da je zastavljen cilj precej presegla, kar za osem odstotnih točk, vendar si ga je postavila zelo nizko, na 20 odstotkov, kar je celo manj kot je bil delež OVE na Hrvaškem leta 2004 (23,4).   

Tudi pri zaostanku za ciljem med najslabšimi

Tudi glede na odstopanje od zastavljenih ciljev je Slovenija v družbi najslabših. Med tem ko je 12 držav članic doseglo ali preseglo zastavljene cilje, je Slovenija med petimi državami, ki od teh najbolj odstopajo. Za ciljem zaostajamo za 3,9 odstotne točke, slabše so le Nizozemska z zaostankom 6,6, Francija z zaostankom 6,4, Irska 4,9 in Velika Britanija štiri odstotne točke. Ostalim državam do cilja manjka približno ena odstotna točka ali celo manj. 

Električni avto | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban

Najbolj zaostajamo na področju rabe OVE v prometu, kjer je njihov delež le 5,5 odstotka, povprečje EU pa je osem odstotkov. Precej od povprečja navzgor odstopamo pri deležu OVE za ogrevanje in hlajenje, pri deležu v proizvodnji električne energije pa smo povsem poravnani s povprečjem.

Največji delež OVE beležijo na Švedskem (54,6), sledijo pa Finska (41,2), Latvija (40,3), Danska (36,1) in Avstrija s 33,4 odstotki. 

Plačilo kazni ali plačilo zelenila

Zaradi zaostanka za lastnim ciljem in premalo vlaganj v OVE, vsaj sodeč po tem, koliko so na področju OVE napredovale nekatere druge države članice, bomo morali plačati kazen evropski komisiji. Druga možnost pa je statističnih prenos energije iz OVE ali tako imenovani nakup zelenila. Kupimo ga lahko od držav, ki so presegle zastavljene cilje. Denimo od Hrvaške.

Luksemburg do cilja s kupovanjem

Pred dvema letoma je prvi statistični prenos OVE z Litvo, ki je svoj cilj dosegla že leta 2015, opravil Luksemburg. Za MWh je takrat odštel 15 evrov. A pozor! Za ta denar ni dobil električne energije, ta je bila le na papirju, saj gre le za statistični prenos. Litvi se je zato delež OVE zmanjšal, Luksemburgu pa povečal. Da bo lažje dosegel zastavljene cilje, ki jih očitno namerava kupiti, se je za drugi prenos le nekaj tednov po prvem dogovoril tudi z Estonijo. 

Kolikšna bo cena MWh v okviru statističnega prenosa OVE, ko bo morda kupovala Slovenija, in koliko bi nas to stalo, ni znano, saj se bo istočasno na trgu znašlo več držav članic, ki bodo kupovale zelenilo, med njimi tudi velike države, kot so Nemčija, Poljska in Španija. 

Varčevanje z energijo Gospodinjstva Pod streho Slovenci smo boljši od večine Evropejcev
Komentarjev 9
  • dalldemi 17:46 31.januar 2020.

    www.Badoo.red - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks

  • risurfbes 14:44 31.januar 2020.

    www.Badoo.red - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks

  • stromar 11:02 31.januar 2020.

    saj ni čudno, sončne ovirajo pogled na brežiški grad in savo, v vetrnice ptiči, hidro ovirajo ribe, privat sončne onesnažujejo in gorijo, plinske ne, geotermalne ne, JEK ne, smeti raje v zemljo kot kuriti čeprav sredi Dunaja nič ne onasnežuje. ...prikaži več Tole bo drobiž proti emisijskim kuponom za TEŠ in kaznim za CO2 za avtomobile, plačali bomo pa tako butalci