Pod streho
874 ogledov

Slovenci smo boljši od večine Evropejcev

Varčevanje z energijo
Zadnje poročilo Eurostata o rabi energije v evropskih gospodinjstvih izpostavlja tudi slovenska gospodinjstva, saj se večina ogreva z obnovljivimi viri energije. Na področju priprave tople sanitarne vode pa smo po deležu obnovljivih virov celo na prvem mestu.

V različnih poročilih Eurostata Slovenija ni pogosto omenjena, saj redko izstopa iz povprečja, če že, pa jo običajno omenjajo zato, ker se je znašla na repu lestvice držav EU na nekem področju. Zato so podatki iz zadnjega poročila evropskega statističnega urada o rabi energije v evropskih gospodinjstvih toliko bolj razveseljujoči. Kažejo na to, da slovenska gospodinjstva relativno dobro krmarijo pri rabi energije, niso med najbolj potratnimi, na nekaterih področjih pa so celo zelo učinkovita in v veliki meri izkoriščajo obnovljive vire energije. Torej so na dobri poti.

Za razliko od države, ki je pred kratkim dobila sramotno oceno za slovenski nacionalni in energetski načrt, spomnimo, prejela je zgolj tri točke od možnih 100. Poleg tega je že nekaj časa jasno, da Slovenija ne bo dosegla načrtovanega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi do leta 2020. Leta 2017 je bil ta delež 21,5 odstotka, kar pomeni, da za planom zaostajamo za nedosegljive 3,5 odstotne točke. 

Po zadnjih podatkih Eurostata tega zagotovo ne gre pripisati slovenskim gospodinjstvom. Nasprotno, s prstom lahko pokažemo na državo, ki s svojo energetsko in okoljsko (ne)politiko v vseh teh letih ni uspela sprejeti ukrepov za zmanjšanje rabe energije v industrijskem sektorju in prometu, še manj pa za pospešen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije, h katerim bi morala stremeti oba sektorja. To sta namreč dve področji, ki sta največja porabnika energije in hkrati onesnaževalca okolja.

A vrnimo se h gospodinjstvom, kjer so novice veliko bolj spodbudne. Raba energije vseh gospodinjstev v EU predstavlja 27,2 odstotka rabe končne energije v vseh sektorjih. Od vse potrebne energije gospodinjstva v EU 64 odstotkov porabijo za ogrevanje, skoraj 15 odstotkov za pripravo tople sanitarne vode, nekaj več kot 14 odstotkov za razsvetljavo in gospodinjske aparate, skoraj šest odstotkov za kuhanje, zanemarljivih 0,3 odstotka za hlajenje in en odstotek v druge namene.

Varčevanje z energijo | Avtor: Profimedia Profimedia

Slovenska gospodinjstva so nekoliko bolj varčna pri ogrevanju, v povprečju pri rabi energije za ogrevanje sanitarne vode, manj porabimo za kuhanje, nekoliko več pa imamo očitno prižgane luči in nekoliko bolj potratne gospodinjske aparate. To, da na nobenem področju ne odstopamo bistveno od povprečja, je dober rezultat, saj je precej drugih držav članic bistveno bolj energijsko potratnih in neučinkovitih. Med največjimi porabnicami energije v gospodinjstvih so Velika Britanija, Nizozemska in Italija. 

Slovenska gospodinjstva za ogrevanje porabijo 63 odstotkov vse energije, kar je bistveno manj, kot denimo gospodinjstva v Luksemburgu, na Madžarskem, v Belgiji, Latviji in celo Avstriji. Glede na to, da so zime v teh državah primerljive z našimi, lahko sklepamo dvoje: državljani teh držav imajo radi bolj tople domove kot Slovenci, ali pa so njihove hiše veliko bolj energijsko potratne. V povprečju za ogrevanje porabijo od 70 do 80 odstotkov vse energije.

Poleg energijske učinkovitosti, je pomembno tudi, od kod energija prihaja. V tem pogledu  Slovenci, Hrvati in Portugalci največji delež energije za ogrevanje pridobimo iz obnovljivih virov energije. Ti so vir ogrevanja v skoraj 60 odstotkih slovenskih gospodinjstev, pri čemer večino predstavlja lesna biomasa. Le 15 odstotkov slovenskih gospodinjstev se še ogreva na kurilno olje, skoraj 13 odstotkov na zemeljski plin, devet z daljinsko toploto in zgolj štirje odstotki z elektriko. 

Drva | Avtor: Profimedia Profimedia
Razmerje je precej ugodno, če vemo, da se kar 45 odstotkov poljskih in 20 odstotkov irskih gospodinjstev še vedno greje na premog. Več kot polovica gospodinjstev na Malti in nekaj manj kot polovica na Irskem in v Grčiji za ogrevanje uporablja kurilno olje. Delež tega energenta je visok tudi v Luksemburgu in Belgiji, kjer ga za ogrevanje uporablja skoraj 40 odstotkov gospodinjstev.
Zemeljski plin kot vir energije za ogrevanje imajo najraje v nizozemskih gospodinjstvih (87 odstotkov), v britanskih, kjer ga uporablja tri četrtine gospodinjstev, in na Slovaškem, kjer ogreva 65 odstotkov gospodinjstev. 

Podobno je pri rabi energije za ogrevanje sanitarne tople vode, ki jo Slovenci v največjem deležu, kar 41 odstotkov znaša ta, ogrejemo z obnovljivimi viri energije. To hkrati pomeni, da je delež vseh drugih virov energije za ogrevanje tople vode manjši, kar nas uvršča na sam vrh med vsemi državami članicami. Evropska gospodinjstva za ogrevanje tople vode večinoma uporabljajo elektriko, pri nas je ta delež 29-odstoten, zemeljski plin in vse prepogosto tudi kurilno olje ter premog.

Če pogledamo skupno bilanco porabe energije za vse namene v EU, zemeljski plin predstavlja 36 odstotkov, sledi elektrika s 24 odstotki, obnovljivi viri energije s 17,5, kurilno olje z 11,2, daljinska toplota s 7,6 in premog s 3,3 odstotki. V primerjavi s tem bistveno odstopamo od povprečja pri izkoriščanju obnovljivih virov energije, saj njihov delež v slovenskih gospodinjstvih znaša skoraj 45 odstotkov. Dobro odstotno točko porabimo več elektrike, bistveno manj pa zemeljskega plina, le 10,6 odstotka predstavlja. Še vedno pa smo za kanček nad povprečjem pri porabi kurilnega olja, ta predstavlja 12 odstotkov.

Na splošno za vse namene daleč največ zemeljskega plina porabijo v Veliki Britaniji, na Slovaškem in v Italiji, kjer ta energent predstavlja krepko čez polovico vse energije. Največji potrošniki elektrike so na Malti (70 odstotkov), Švedskem (52 odstotkov) in Cipru (43 odstotkov). Kurilno olje je najbolj priljubljeno na Irskem, Cipru in v Luksemburgu, kjer predstavlja dobro tretjino med vsemi energenti. Primerljiv delež pa ima na Danskem in v Litvi daljinska toplota.

Na vrhu največjih porabnic energije iz obnovljivih virov pa poleg Slovenije najdemo še Hrvaško, Latvijo in Estonijo. V teh državah obnovljivi viri predstavljajo krepko čez 40 odstotkov vseh energentov.


Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.