Stanovanjske stavbe predstavljajo približno tretjino emisij toplogrednih plinov v EU. Do sedaj se emisije v stavbnem sektorju niso dovolj hitro zmanjšale, da bi dosegle podnebne cilje EU. Razširitev evropskega sistema za trgovanje z emisijami v okviru ETS2 na stavbni sektor je zato namenjena ustvarjanju spodbud za posodobitev ogrevalnih sistemov, izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in dolgoročno zmanjšanje emisij.

Enotna cena CO2, načrtovana v okviru ETS2, bo zelo različno vplivala na gospodinjstva v različnih evropskih regijah. V Nemčiji in drugih zahodno- in severnoevropskih državah članicah, kjer cena ogljika za stavbe že obstaja, naj bi se stroški v povprečju zvišali za 17 evrov na gospodinjstvo na leto pri predvideni vstopni ceni približno 60 EUR/t CO2. Na Portugalskem, Irskem, Danskem in Švedskem bi se ogrevanje lahko celo pocenilo, saj obstoječe cene ogljika v teh državah že presegajo 60 EUR/t CO2, so zapisali pri Bertelsmannu.

Na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, Hrvaškem in tudi v Slovenji pa je razogljičenje stavbnega sektorja manj napredno, ni obstoječe cene ogljika in dohodki gospodinjstev so nižji. Posledično bi imela uvedba cene na ravni EU veliko večji učinek. Pri ceni 60 EUR/t CO2 v sistemu ETS2 bi se povprečni stroški ogrevanja v teh državah povečali za približno 100 do 400 evrov na gospodinjstvo na leto, menijo pri fundaciji.

Foto: Bertelsmann Graf s cenami ogrevanja Bertelsmann

Kot kaže graf, ki so ga objavili pri fundaciji se utegnejo stroški ogrevanja gospodinjstev najbolj podražiti na Poljskem, in sicer za kar 372 evrov na leto. Na drugem mestu je Slovaška, kjer napovedujejo skok stroški za 243 evrov na leto, sledi Hrvaška, kjer se bodo računi za ogrevanje gospodinjstev od leta 2028 povečali za 207 evrov na leto. Napoved za Slovenijo je, da se bodo stroški povečali za 198 evrov.

Da bi zagotovili, da močno prizadeta gospodinjstva ne bodo preobremenjena zaradi višjih stroškov ogrevanja na fosilna goriva, so bistveni učinkoviti in dobro ciljno usmerjeni mehanizmi nadomestil. "Za večino evropskih gospodinjstev je uvedba cene ogljika v stavbnem sektorju obvladljiva. Naša študija kaže, katera gospodinjstva bodo potrebovala podporo, ker jih bodo višji stroški še posebej prizadeli. Prihodki od oblikovanja cen ogljika so zadostni za zagotovitev te podpore, pod pogojem, da države članice denar porabijo ciljno usmerjeno," pravi Bertelsmannov strokovnjak za evropsko gospodarstvo Thomas Schwab. Države članice morajo Evropski komisiji predložiti nacionalne načrte za socialno podnebje, v katerih bodo predstavile, kako nameravajo uporabiti ta sredstva. "Evropska komisija mora zagotoviti, da bodo močno prizadeta gospodinjstva dejansko podprta," dodaja Schwab.

Foto: Profimedia cene ogrevanja

Dodaja, da bo poleg odškodnin za ranljiva gospodinjstva potrebna tudi javna podpora, da se omogoči prehod na podnebju prijazne ogrevalne sisteme. Naložbe, potrebne za dosego tega cilja, predstavljajo velik izziv za številne lastnike stanovanj. "Povezovanje varstva podnebja s socialno pravičnostjo je odvisno od zagotavljanja, da subvencije in pomoč dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo," pa pravi strokovnjakinja za ekonomsko politiko Sara Hagemann iz Bertelsmann. "Prihodki od oblikovanja cen ogljika zadostujejo za ublažitev neposrednega bremena za najbolj prizadeta gospodinjstva. Vendar ne bodo dovolj za podporo obsežnega prehoda na podnebju prijazne alternative, kot so toplotne črpalke ali daljinsko ogrevanje. To bo zahtevalo dodatne programe financiranja, ki jih bodo financirale države članice," še pravi Hagemannova.

dezurni@styria-media.si