Čeprav ji pripada večje stanovanje, ga bo zavrnila

Mati z dvema otrokoma živi v občinskem stanovanju, velikem manj kot 50 kvadratnih metrov. Po običajnih normativih za primerno bivanje bi ji glede na velikost družine pripadalo večje stanovanje, ki bi otrokoma zagotovilo več prostora, zasebnosti in mirnejše pogoje za šolsko delo. Toda ko so se nedavno vselili v zdajšnje stanovanje, je morala vso opremo kupiti sama – od omar do kuhinje, izdelane po meri majhnega in specifično razporejenega prostora.

Ob izselitvi mora namreč najemnik stanovanje praviloma izročiti povsem prazno. Opreme ne more pustiti v stanovanju, sklad oz. občina je ne odkupi, prav tako ni nobenega možnosti kaj šele zagotovila, da bi jo želel prevzeti naslednji najemnik.

In prav kuhinja je danes razlog, da bo družina stanovanje zavrnila, saj bi nakup nove zanje pomenil nov visok strošek. Ta, ki jo uporabljajo zdaj in je bila zaradi specifike prostora narejena po meri, v drugo stanovanje skoraj gotovo ne bi mogli namestiti.

Cena kuhinje po meri se v Sloveniji giblje med 1.000 € in 1.700 € na tekoči meter.

Neopremljena stanovanja so standard po vsej Sloveniji

Odgovori stanovanjskega sklada in občin kažejo, da je takšna praksa po Sloveniji precej enotna. Stanovanja se ob primopredaji praviloma oddajajo neopremljena, opremljeni so le sanitarni prostori (s keramiko in osnovno opremo), kuhinje in druge vgradne opreme pa v stanovanju ni.

Na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije (SSRS) pojasnjujejo, da je to nujno za pregledno ugotavljanje dejanskega stanja stanovanja, od morebitnih poškodb do vlage, instalacij in potrebnih vzdrževalnih del. "Takšen pristop omogoča tudi, da je stanovanje za novega najemnika pripravljeno v ustreznem in preverjenem stanju," poudarjajo.

Če bi oprema ostajala v stanovanju, bi sklad prevzel tudi odgovornost za njeno stanje, hrambo in morebitne napake, kar po njihovem ni namen javnega najemnega sistema.

Saša Despot

Tudi v Novem mestu, Celju in drugod ostaja osnovno pravilo enako: stanovanje se odda prazno, morebitna oprema pa je izključno stvar najemnika.

Najemna pogodba določa, da mora najemnik po prenehanju najemnega razmerja predati "izpraznjeno in prebeljeno stanovanje lastniku v stanju, kot ga je prejel ob sklenitvi najemne pogodbe, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja in tiste, ki jih je najemnik opravil v soglasju z lastnikom".

Dogovor med najemnikoma je sicer ponekod mogoč, a v praksi težko izvedljiv

Na Stanovanjskem skladu RS poleg tega pojasnjujejo, da ne dodeljujejo javnih najemnih stanovanj neposredno, temveč to izvajajo občine oziroma njihovi stanovanjski skladi. "Stanovanje lahko pripravimo za nadaljnji najem šele po zaključeni primopredaji. Zaradi varstva osebnih podatkov ni mogoče neposredno posredovati kontaktov med prejšnjimi in novimi najemniki, izjemoma pa lahko v smeri pomoči socialno šibkejših, ob predhodnem soglasju obeh strani, omogočimo vzpostavitev stika, da se morebitni dogovori glede opreme uredijo neposredno med njima. V vsakem primeru pa mora najemnik do primopredaje sam poskrbeti za odstranitev oziroma hrambo opreme," dodajajo.

Nekateri skladi torej dopuščajo možnost, da se odhajajoči in novi najemnik neposredno dogovorita o odkupu kuhinje ali druge vgradne opreme – tako možnost ob soglasju sklada dopuščajo v Ljubljani, podobno tudi v Novem mestu.

"V določenih primerih je možen dogovor med odhajajočim in novim najemnikom o odkupu opreme, ob predhodni privolitvi sklada, pri čemer sklad v takšnih dogovorih ne prevzema nobenih finančnih obveznosti. Najemnik pa mora soglašati, da prevzema stanovanje v stanju, kakršnega je vrnil predhodni najemnik, ter se odpovedati kasnejšim zahtevkom do lastnika glede odprave pomanjkljivosti, ki izvirajo iz ravnanj ali posegov predhodnega najemnika," pojasnjujejo na JSS MOL.

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Novo mesto dopušča možnost, da se v primeru selitve bivši najemnik z novim dogovori o odškodnini za vgrajeno opremo, vendar je to izključno stvar dogovora med starim in novim najemnikom. A takšnih primerov je bilo doslej izjemno malo – od ustanovitve Javnega stanovanjskega sklada le dva.

Profimedia

Varuhinja: To ni le socialno vprašanje, temveč tudi vprašanje pravic otrok

Varuhinja človekovih pravic opozarja, da takšne situacije ne predstavljajo zgolj socialne stiske, temveč lahko odpirajo tudi vprašanje uresničevanja ustavne pravice do primernega stanovanja in pravice otrok do primernega bivanjskega standarda.

Po njenem mnenju bi morale občine v okviru normativnih možnosti ravnati bolj fleksibilno in v korist posameznika oziroma družine, saj bi moral biti prav to cilj javne stanovanjske politike.

Varuhinja človekovih pravic je sicer že obravnavala več pobud, povezanih z neprofitnimi stanovanji, pri čemer se kot ključni problemi ponavljajo neenotna praksa občin, dolgotrajni in nejasni postopki ter nespoštovanje zakonskih rokov. Ugotovila je, da različni pristopi med občinami posameznike postavljajo v neenak položaj, kar je z vidika enake obravnave problematično.

Ob tem poudarja, da različne prakse kažejo na potrebo po jasnejši in enotni ureditvi postopkov zamenjave stanovanj, zato je ministrstvu za solidarno prihodnost že priporočila, naj vzpostavi učinkovit sistem, ki bo deloval v praksi in ki bo upravičencem do zamenjave neprofitnega stanovanja dejansko omogočal enako obravnavo in dostop do ustreznejših stanovanj. "Ta primer bi bilo torej tudi smiselno preučiti z vidika, ali ne gre morebiti za diskriminacijo glede na kraj bivanja," dodaja.

Varuhinja meni, da bi bilo treba resneje razmisliti tudi o bolj fleksibilnih rešitvah glede prenosa vgradne opreme med najemniki, saj "trenutna ureditev, kjer najemniki sami nosijo stroške opreme, ob selitvi pa to investicijo pogosto izgubijo, deluje odvračilno in otežuje menjave stanovanj".

Profimedia

CSD lahko pomaga tudi z nakupom opreme

Na centrih za socialno delo opozarjajo, da je finančni pritisk ob selitvi zelo velik, tudi kadar družini stanovanje uspe dobiti. Na območju Dolenjske in Bele krajine se družine po dodelitvi neprofitnih stanovanj pogosto obračajo na CSD po pomoč pri nakupu osnovne opreme in bele tehnike.

"V zadnjih letih je v Novem mestu na voljo več stanovanj z neprofitno najemnino, kar za prosilce predstavlja pomembno priložnost za izboljšanje življenjskih razmer. Prejemniki teh stanovanj so ob dodelitvi praviloma zelo zadovoljni, saj je najemnina bistveno nižja kot pri stanovanjih s prosto oblikovano najemnino," pojasnjuje direktorica Irena Kralj.

Kljub temu pa selitev v novo stanovanje predstavlja velik finančni izziv, zaradi česar se prejemniki pogosto znajdejo v dodatni stiski. Na CSD lahko zaprosijo za subvencijo najemnine ter izredno denarno socialno pomoč – ta se dodeli samski osebi ali družini, kadar se znajde v materialni ogroženosti zaradi okoliščin, na katere ni mogla vplivati, oziroma kadar ima izredne stroške, povezane s preživetjem, ki jih z lastnimi dohodki ne more pokriti. "Selitev v novo stanovanje nedvomno predstavlja takšen izredni strošek," poudarja Irena Kralj.

Poleg pomoči CSD pri nakupu osnovne opreme in bele tehnike ter pri plačilu nujnih življenjskih stroškov jih usmerjajo tudi na druge vire pomoči, kot so humanitarne organizacije (Rdeči križ, Karitas) in občina, kjer lahko zaprosijo za dodatno podporo.

Kljub temu Irena Kralj meni, da bi morala biti neprofitna stanovanja opremljena vsaj z osnovno opremo (kopalnica, kuhinja, osnovni spalni prostori). "Že sama selitev iz prejšnjega stanovanja v novo ter prenos opreme, ki jo je mogoče uporabiti, predstavljata velik finančni zalogaj, saj so selitveni servisi dragi," poudarja.

Posebej ogrožene so velike družine

Nataša Omladič Ograjenšek, pomočnica direktorice CSD Celje, opozarja, da je prostorska stiska posebej problematična v družinah z otroki različnih starosti, kjer so potrebe malčka, osnovnošolca in najstnika povsem različne. "Kadar gre za prostorsko stisko, lahko to predstavlja možna tveganja za osebne stiske, za povečano pogostost konfliktov … Takšne razmere predstavljajo staršem dodaten izziv za zagotavljanje umirjenega in stabilnega družinskega okolja," pojasnjuje.

Profimedia

Da prostorska stiska pomembno vpliva na kakovost življenja družine, še posebej otrok, poudarja tudi Irena Kralj. "Ti pogosto nimajo svojega prostora za učenje, igro ali počitek, kar lahko vpliva na njihovo koncentracijo, šolsko uspešnost in splošno dobrobit. Pomanjkanje zasebnosti lahko vodi tudi do več napetosti v družini, saj si več članov deli omejen prostor, kar otežuje vsakodnevno funkcioniranje in odnose. Dodatno breme predstavlja tudi zadolževanje, saj si nekateri prejemniki izposojajo denar od znancev ali najemajo kredite, da bi lahko zagotovili osnovne pogoje za bivanje," razloži.

Strošek selitve ni edina ovira

Zanimivo je, da centri za socialno delo opozarjajo še na eno pomembno razsežnost: družine stanovanj pogosto ne zavračajo samo zaradi stroškov opreme. Lokacija je pogosto še pomembnejši dejavnik.

"Selitev lahko pomeni menjavo šole za otroke, prekinitev socialnih vezi ter slabšo dostopnost do javnega prevoza, zaposlitve in podpornih mrež. Za družine, ki že živijo na robu socialne varnosti, takšna sprememba predstavlja dodatno destabilizacijo, zato se raje odločijo ostati v neustreznih bivalnih razmerah, kot pa tvegati poslabšanje vsakodnevnega funkcioniranja," pravi direktorica CSD Dolenjska in Bela Krajina.

Po njenih besedah kljub različnim oblikam pomoči opremljanje stanovanja in hkratno pokrivanje vseh mesečnih stroškov (najemnina, položnice) predstavljata velik finančni pritisk, ki ga družine težko obvladajo v kratkem času.

"Zato stanovanja opremljajo postopoma, v skladu s svojimi zmožnostmi. V nekaterih primerih tudi več mesecev po selitvi osnovnošolski otroci še vedno nimajo lastne postelje in spijo pri starših," razloži.

Na podlagi izkušenj iz prakse meni, da bi bilo treba sistem dodeljevanja neprofitnih stanovanj nadgraditi tako, da bi bolj celostno upošteval dejanske življenjske okoliščine družin. "To vključuje ne le velikost stanovanja, temveč tudi lokacijo, dostopnost do šol, vrtcev, javnega prevoza in podpornega okolja. Hkrati bi bilo nujno zagotoviti več sistemske podpore ob selitvi – tako pri kritju stroškov kot tudi pri osnovni opremi stanovanj," sklene Irena Kralj.

nina.sprohar@styria-media.si