V nadaljevanju preberite:
- Koliko točk je treba zbrati, da bi dobil javno najemno stanovanje v Ljubljani.
- Koliko stanovanj so dodelili in komu.
- Kako mestni sklad točkuje in razvršča prosilce.
Kot so sporočili iz Javnega stanovanjskega sklada MOL, so tudi tokrat oblikovali dve ločeni prednostni listi, listo A za prosilce, ki glede na dohodek gospodinjstva niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine, in listo B za tiste, ki so glede na dohodek gospodinjstva zavezani plačati lastno udeležbo in varščino za dodeljeno stanovanje.
Družina je morala zbrati najmanj 640 točk
Na listi A so dodelili 116 stanovanj, zanje pa je kandidiralo 2595 prosilcev. Večino, 83 stanovanj, so dobile družine, ki so dosegle nad vključno 640 točk, 13 stanovanj so dodelili samskim osebam, ki so prav tako dosegle nad vključno 640 točk, 14 stanovanj osebam, trajno vezanim na uporabo invalidskega vozička, ki so dosegle nad vključno 390 točk in šest stanovanj osebam z okvaro čuta - gluhe oziroma slepe osebe, ki so dosegle nad vključno 440 točk.
Na listi B so dodelili 46 stanovanj, zanje pa se je potegovalo 550 prosilcev. Večino, 33 stanovanj, so dobile družine, ki so dosegle nad vključno 585 točk, sedem stanovanj samske osebe, ki so dosegle nad vključno 600 točk, po tri stanovanja pa osebe, trajno vezane na uporabo invalidskega vozička, ki so dosegle nad vključno 480 točk, in osebe z okvaro čuta – gluhe oziroma slepe osebe, ki so dosegle 320 točk.
Kako do točk, ne razkrivajo
Prosilci, ki na razpisu niso uspeli, si vedno znova zastavljajo vprašanje, kako zbrati dovolj točk, da bi dobili javno najemno stanovanje. Nekateri so v preteklosti poskušali že večkrat, a jim nikakor ne uspe.
Podatkov o tem, kako je posamezni prosilec zbral zadostno število točk, na skladu ne razkrivajo, kot so nam povedali že pri prejšnjem razpisu, to ni možno zaradi varstva osebnih podatkov. "Prednostna lista je bila namreč javno objavljena, navedene kategorije pa izkazujejo tako socialno, zdravstveno in družinsko stanje uspelega prosilca," so dodali.
Tako za nobenega prejemnika stanovanja ni možno izvedeti, kako je zbral točke, za kako veliko družno gre, kako veliko stanovanje mu je bilo dodeljeno niti, koliko bo najemnina.
Posamezni prosilec si tudi ne more vnaprej izračunati, koliko točk bo potreboval, da bi lahko dobil stanovanje, saj je prag na vsakem razpisu drugačen, odvisen od prosilcev in njihovih razmer, ki jih sklad točkuje. Letos je bilo na listi A1, v okviru katere za stanovanje kandidirajo družine, treba zbrati najmanj 640 točk, na enem od prejšnjih razpisov pa je zadostovalo 615 točk.
Prednostne skupine
Sklad lahko na posameznem razpisu določi prednostne skupine, na tokratnem so bile to mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, žrtve nasilja v družini, razpis pa določa še osem drugih prednostnih kategorij prosilcev.
V razpisu so določene tudi dohodkovne meje ter meja premoženjskega statusa glede na število družinskih članov prosilca. Ti dve kategoriji se ne točkujeta, prosilec nobene od meja ne sme presegati, da bi sploh lahko kandidiral za javno najemno stanovanje.
Točkujejo pa vrsto drugih dejavnikov, kot je število otrok, razmere, v katerih prosilec biva, socialne razmere, zdravstvene težave in druge okoliščine.
Na predzadnjem razpisu je 39 prosilcev, ki so dobili stanovanja, priložilo zdravniška potrdila o tem, da vsaj en član gospodinjstva boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo. Hkrati je moral pristojni izvedenec za gradbeništvo, ki ga je na ogled stanovanja poslal sklad, ugotoviti prisotnost konstrukcijske vlage, ki je posledica gradnje. To se točkuje s 60 do 80 točkami. Poleg tega je 23 uspešnih prosilcev dobilo po 50 točk, ker so dokazali, da bivajo v neprimernih razmerah. Neprimerna stanovanja so običajno starejša, s pomanjkljivimi oziroma dotrajanimi instalacijami, kletna, vlažna oziroma premalo osončena stanovanja, stanovanja s povsem nefunkcionalno razporeditvijo prostorov in podobno. Za mladoletne otroke so prosilci na predzadnjem razpisu dobili za vsakega po 30 točk.
katarina.n.mal@styria-media.si
Ko sem delala na Soči v Ljubljani pred osamosvojitvijo sem imela sodelavko med.sestro ki je bila mati 3 otrokom in se vsak dan vozila domov v Polhograjsko hribovje, otroci pa po šolah. Za njo vem, da je bila vsako leto… ...prikaži več na listi za solidarnostno stanovanje in nikoli ga ni dobila v najem. Celo njeni otroci niso dobili sobe v Študentskih domovih.
Nekdo je danes zadel na jackpotu 87 jurjev,pa še zmeraj ne more kupiti stanovanja haha
Ta stanovanja bo nekdo fajn tržil,samo se nikoli ne bo izvedelo,ker tega novinarji ne smejo pisati