V nadaljevanju preberite:
- Raziskave potrjujejo povezavo med koncentracijo CO2 v otroških sobah in sposobnostjo učenja.
- Kako povišan CO2 vpliva na otrokovo počutje?
- Kaj lahko naredimo, da mu zagotovimo kakovosten zrak v sobi?
Šolarji in mladostniki so spet sedli v šolske klopi. Začenja se dolgo obdobje, ko bodo bistveno več ur preživeli v zaprtih prostorih, najprej v šolskih učilnicah in potem še doma, v otročkih in mladinskih sobah, ki bodo postale majhne učilnice, v katerih se prepletajo učenje, igra, počitek in digitalne naprave. Vse to pa ima skupni imenovalec, ki ga pogosto spregledamo: kakovost zraka. Ta je ena najpomembnejših, a hkrati najbolj nevidnih dejavnikov, ki vplivajo na otrokovo koncentracijo, splošno počutje in sposobnost učenja.
V zaprtih prostorih se raven ogljikovega dioksida hitro dvigne, še posebej v manjših sobah, kjer otroci in mladostniki preživijo več ur zapored. Ogljikov dioksid (CO2) ni nevaren v običajnih koncentracijah, a že pri vrednostih nad 1000 ppm začne vplivati na kognitivne sposobnosti. Otroci se hitreje utrudijo, težje sledijo nalogam, pogosteje delajo napake in se težje osredotočijo. Ker se CO2 kopiči tiho, nevidno in brez vonja, ga ne zaznamo, dokler se ne pokaže v obliki slabše koncentracije, zaspanosti ali glavobola.
Raziskave potrjujejo povezavo
O povezavi previsoke koncentracije CO2 na počutje odraslih in otrok je bilo v zadnjih letih narejenih veliko raziskav. Vse po vrsti so potrdile, so povišane koncentracije CO2 v prostorih, kjer otroci spijo in se učijo, pogostejše, kot bi pričakovali. Norveška študija, objavljena v reviji Indoor Air, je pokazala, da koncentracije CO2 v spalnicah otrok in mladostnikov pogosto presegajo 1500 ppm, v številnih primerih pa tudi 2000 ppm, razlog za tako visoke koncentracije pa sta predvsem slabo, nezadostno prezračevanje in majhnost otroških sob.
Podobne rezultate je potrdila raziskava na Danskem, objavljena v Building and Environment, ki je merila kakovost zraka v spalnicah šolarjev. CO2 je redno presegal od 1200 do 1800 ppm, še posebej pozimi, ko se okna odpirajo redkeje. Raziskava z Univerze v Cambridgeu, objavljena v Environmental Research, pa je pokazala, da so visoke koncentracije CO2 v otroških spalnicah neposredno povezane z merljivim upadom kognitivnih funkcij naslednji dan, otroci so bili manj pozorni in počasnejši pri reševanju nalog.
Da povišan CO₂ vpliva tudi na počutje in utrujenost šolarjev, potrjuje raziskava, objavljena v International Journal of Environmental Research and Public Health. V prostorih, kjer otroci preživijo popoldne (sobe za učenje, spalnice), so koncentracije pogosto presegle 1400 ppm, kar je bilo povezano s slabšo koncentracijo in večjo utrujenostjo.
Kakovosten zrak je ključen za dobro počutje
Raziskave potrjujejo, da je svež zrak temelj dobrih pogojev za dobro splošno počutje in učenje otrok in mladostnikov. Ustrezno kakovost zraka v zaprtih prostorih pa lahko zagotovimo le z zadostno izmenjavo. Slab zrak mora iz prostora, nadomeščati pa ga mora svež, kakovostni zrak. Pri tem pa ne gre le za raven CO2, temveč tudi za primerno vlažnost in temperaturo zraka, na kakovost pa vplivajo tudi onesnažila, ki se v zrak sproščajo iz pohištva, talnih oblog, oblačil, v prostor pa ob odpiranju oken prihajajo tudi iz zunanjosti. Zunanji zrak je lahko onesnažen in obremenjen z delci PM, kar je še posebej izrazito v času kurilne sezone in v neprevetrenih kotlinah, velike količine onesnažil v zunanji zrak pa izpušča tudi promet.
Odpiranje oken ima pasti
Odpiranje oken, da bi zagotovili izmenjavo zraka v sobah otrok in mladostnikov, je seveda lahko rešitev, a ima precej omejitev. Prva je zagotovo ta, da oken ne odpiramo dovolj pogosto, to je na vsaki dve uri za pet do 10 minut. Tega običajno ne počnemo, ker nimamo časa, pozabimo, pozimi pa preprosto ne želimo vsaki dve uri ohladiti otrokove sobe in izgubljati dragocene toplote. Dodatna težava, povezana z odpiranjem oken, pa je slaba kakovost zunanjega zraka, ki ga spustimo v prostor.
Prezračevanje je učinkovita rešitev
Dolgoročno lahko kakovost zraka zagotovimo z nadzorovanim prezračevanjem, ki bo svež, filtriran zrak dovajal neprestano in prav tako ves čas iz prostorov odvajal obremenjen in s CO2 nasičen zrak. Prezračevalni sistem poleg tega zagotovi tudi ustrezno koncentracijo relativne vlage, zaradi česar odvečna vlaga ne kondenzira na hladnih mestih zunanjih sten, posledično pa ni bojazni, da bi se na teh mestih pojavila plesen. To še še kako pomembno za otroške in mladinske sobe, saj so spore plesni za otroke lahko izjemno nevarne.
V sodobnih novogradnjah se graditelji običajno odločijo za vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema, ta je lahko dobra rešitev tudi takrat, ko obstoječo hišo korenito prenavljamo. V hišah, kjer si ne želimo velikih gradbenih posegov, ter v stanovanjih, pa je zelo dobra in učinkovita rešitev decentralni prezračevalni sistem, saj je njegova namestitev hitra, poteka pa brez večje umazanije. Kakovostni prezračevalni sistemi delujejo tiho, zato ne motijo niti učenja niti spanca otrok.
Izmerite koncentracijo CO2
Zaradi dokazanega vpliva slabega zraka, v katerem je koncentracija CO2 povišana, je zagotovo dobro, da starši preverijo, kakšen zrak v resnici njihovi otroci in mladostniki dihajo v svojih sobah. To lahko izmerite s preprostimi merilci, ki so lahko dostopni celo brezplačno.
