Pred vrati nova podražitev! Odgovor: Dvig cen je za zdaj poslovna skrivnost!

V nadaljevanju preberite:

• Štirje dobavitelji plina naj bi na ministrstvo poslali vloge za dvig cen, zakaj vlada o njih ne odloči.
• Ali regulacija cen za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, vrtce, šole in bolnišnice še vedno velja?
• Cene za gospodinjstva se gibljejo med 44,90 in 59,80 evra/MWh, dobavitelja, ki čakata na soglasje, pa plin prodajata za 53,50 evra/MWh.
• Kaj se dogaja s cenami plina na evropskem trgu?
• Ali so skladišča plina v Sloveniji dovolj polna pred prihajajočo kurilno sezono?

Da bi zaščitila ranljive odjemalce, je že prejšnja vlada Roberta Goloba uvedla začasen nadzor nad zviševanjem maloprodajnih cen elektrike in plina za določene skupine odjemalcev. Sprejela je uredbo, ki dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina nalaga obveznost pridobitve predhodnega soglasja vlade za dvig cen za določene skupine odjemalcev.

Uredba še vedno velja, saj se na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, ki ga vodi Jernej Vrtovec, niso odločili za njeno odpravo. Torej še vedno velja, da mora vsakršno povišanje cen omenjenih energentov, ko gre za gospodinjstva in male poslovne odjemalce ter druge ranljive skupine, pri plinu pa še za vrtce, šole in zdravstvene domove, odobriti vlada.

Dobavitelji električne energije so nedavno sporočili, da v prihodnjih mesecih ne nameravajo spreminjati cen, nekoliko drugače pa je pri dobaviteljih zemeljskega plina.

Za povišanje cen naj bi zaprosili štirje dobavitelji

Za zdaj je znano, da sta dva dobavitelja zemeljskega plina v preteklem mandatu na ministrstvo, ki je bilo takrat pristojno za področje energetike, naslovila vlogi dveh za pridobitev predhodnega soglasja k spremembi cen.

Po neuradnih podatkih smo izvedeli, da sta se jima nedavno pridružila še dva. V prvem primeru gre za dobavitelja Istrabenz Plini in Plinarno Maribor, ta je del skupine Istrabenz Plini. Kdo sta druga dva, pa ostaja skrivnost.

Dvig cen je za zdaj poslovna skrivnost

Za kolikšno povišanje cene in na katere od v uredbi omenjenih skupin naj bi se ta nanašala, ni znano. Od dobavitelja Istrabenz Plini smo dobili odgovor, da »skladno z interno politiko ter zakonskimi določili konkretnih internih dokumentov, poslovnih procesov in strateških načrtov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, ne moremo komentirati. Takoj ko bodo sprejete končne odločitve, jih bomo predstavili tudi javnosti«.

Dodali so še, da cen plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce niso spreminjali že od septembra 2024.

Uredba velja, a ni meril za odločitev

Ministrstvo za infrastrukturo o omenjenih vlogah za povišanje cen zemeljskega plina še ni odločalo. V svojem odgovoru na vprašanje, kdaj bo odločalo in kako naj bi odločilo, navajajo, da omenjena uredba določa "obveznost predhodnega soglasja, ne določa pa potrebnih podrobnejših meril, na podlagi katerih bi lahko vlada dala soglasje oziroma, se ne bi smela strinjati s prejetim predlogom za dvig cen električne energije ali plina". 

Na ministrstvu dodajajo, da so razmere na energetskih trgih negotove, "tveganja pa vplivajo na rast veleprodajnih cen zemeljskega plina in nabavne stroške dobaviteljev, ne glede na dejstvo, ali vlada s tem soglaša ali ne".

Rekordne cene plina, a še vedno nižje od tistih leta 2022

Dnevna cena plina je na referenčnem nizozemskem vozlišču TTF, je v obdobju od februarja, dosegla rekord in presegla 78 za megavatno uro.  Čeprav je ta bistveno višja, kot v predkriznem obdobju, pa je še vedno precej nižja, kot je bila poleti 2022, ko je krepko presegla 300 evrov/MWh.

Krizo je takrat sprožil drastičen upad dobav plina po plinovodih iz Rusije v Evropo po invaziji na Ukrajino. Evropa se je odzvala s pospešeno energetsko preobrazbo: rekordnim uvozom LNG, izrednim polnjenjem skladišč, programi za zmanjšanje porabe ter pospešenim uvajanjem obnovljivih virov.

Oskrba s plinom ni ogrožena

Zdaj na cene vplivajo predvsem napolnjenost skladišč, vremenskih razmer (mrzle zime pomenijo večjo porabo), globalne ponudbe LNG, gospodarske aktivnosti (industrijska poraba) ter geopolitičnih dogajanj, predvsem v Hormuški ožini.

Skladišča plina v državah EU so različno polna, prav povečano povpraševanje pred kurilno sezono, pa je eden od razlogov, da cene plina na prej omenjenem vozlišču ponovno dosegajo rekorde.

Po zagotovilih sistemskega operaterja Plinovodi in največjega veletrgovca s plinom Geoplin za STA konec avgusta, pa pretresi na trgu ne ogrožajo oskrbe Slovenije s plinom.

Cene za gospodinjstva zelo različne

Po zadnjih podatkih ministrstva, ki se nanašajo na 2. četrtletje letos, so bile povprečne maloprodajne cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce, ki spadajo v skupino D2 (letna poraba od 5,5 do 55,5 MWh) z vsemi dajatvami in DDV 86,9 evra/MWh, cena zgolj energenta pa je bila 52,1 evra/MWh.

Primerjava konkretnih cen dobaviteljev, ki jih vsak mesec objavlja ZPS, pa pokaže, da se cene zemeljskega plina gibljejo od 44,90 pa vse do 59,80 evra za MWh. Dobavitelja, ki čakata na soglasje za povišanje cene, zemeljski plin gospodinjstvom prodajata po 53,50 evra/MWh.

Ob tem pa dodajmo še, da je primerjava cen energentov, s katerimi se najpogosteje ogrevajo slovenska gospodinjstva, pokazala, da ogrevanje z zemeljskim plinom ni najdražje.